OZ 2013/1-4

M 33 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 42. konferenca LIBER z naslovom Research Information Infrastructures and the Future Role of Libraries je potekala v času od 26. do 29. junija v Kardinal-Wendel- Haus v Münchnu. Konferenco sta odprla dr. Rolf Griebel, generalni direktor Bayerische Staatsbibliothek iz Münchena, in dr. Paul Ayris, predsednik LIBER. Griebel je predstavil vlogo in pomen Bayerische Staatsbibliothek , ene izmed vodilnih raziskovalnih knjižnic na mednarodni ravni. Njihova knjižnica je ena izmed najpomembnejših centrov znanja na svetovnem nivoju z več kot 10 milijoni knjig, okoli 62.000 serijskimi publikacijami v tiskani ali elektronski obliki, z več kot 96.000 rokopisi in 20.000 inkunabulami. Aktivnih uporabnikov njihove knjižnice je več kot 75.000 in ti podajo več kot 2 milijona zahtevkov za izposojo. Na letni ravni zabeležijo v njihovi čitalnici 1,1 milijona obiskovalcev. Poudaril je, da prav konferenca LIBER ponuja izvrstno priložnost za diskusije o informacijski infrastrukturi in vlogi knjižnic v prihodnosti. Ayris je predstavil aktivnosti LIBER v obdobju 2012–2013, strategijo LIBER, ki je bila formalno potrjena decembra 2012, delavnico OA, ki se je odvijala na Univerzi v Ženevi z glavnim poudarkom na odprtem dostopu, program vodenja LIBER, 4. konferenco Collection Security Conference, vlogo LIBER v projektih Evropske unije (portfelj projektov je objavljen na naslovu http://www. libereurope.eu/committee/eu-projecst, v času priprave njegovega govora je LIBER kot partner sodeloval pri 11 projektih). Po uvodnih govorih sta sledili zelo zanimivi predavanji vabljenih predavateljev: • Dr. Peter Strohschneider (Deutsche Forschungsgemeinschaft) je v referatu z naslovom Libraries – And Why We Need Them! govoril o vlogi in pomenu knjižnic danes in v prihodnosti. • Dr. Jan Velterop (Academic Concept Knowledge Ltd: AQnowledge, Epsom, UK) je v referatu z naslovom The Future of the Science Publishing Ego-System govoril o eksponentni rasti znanstvenih informacij, kar vodi v spreminjanje načina, kako jih uporabljamo in delimo. Tradicionalni pristopi pri obvladovanju teh 42. konferenca LIBER informacij (npr. branje znanstvene literature) so prav zato postali neustrezni, kar seveda vpliva na založnike in knjižnice. V nadaljevanju konference so predavanja oz. delavnice potekale vzporedno. Sledijo povzetki nekaterih obiskanih predavanj. Jesper Boserup Thestrup in Filip Kruse (State and University Library, Aarhus, Danska) sta v referatu z naslovom Research Data Management and Research Libraries govorila o velikem porastu raziskovalnih podatkov, kar je tudi posledica razvoja tehnologije, ki omogoča nove načine zbiranja in obdelave podatkov. To zahteva ustrezno informacijsko infrastrukturo za rokovanje s podatki v času raziskav in tudi pozneje, ko so raziskave zaključene. Pomembno je, da tovrstna infrastruktura zagotavlja tudi delitev podatkov in dostop do podatkov za raziskovalce in predvsem v primeru, ko so raziskave financirane iz javnih sredstev, tudi za širšo javnost. Predavatelja sta predstavila, kako danske univerze upravljajo s podatki iz raziskav. Opozorila sta na neenotne pristope in na pomanjkanje skupne politike. Glede vloge knjižnice v procesu digitalizacije podatkovnih zbirk pa oba avtorja ugotavljata, da so knjižnice zaradi izkušenj z digitalizacijo in ohranjanjem pomemben partner pri upravljanju podatkovnih zbirk. Marie-Christine Jacquemot-Perbal (Inist-CNRS, Nancy, Francija) je v referatu z naslovom Inist-CNRS: Upskilling of the IT Staff and Research Support Strategy govorila o posledicah velike količine podatkov in o t. i. podatkovno intenzivnem znanstvenem raziskovanju. Raziskovalci zahtevajo nove servise, ki jim bodo pomagali te podatke izmenjevati, ponovno uporabiti, jih nadgrajevati in seveda shranjevati. Lorena Siguenza-Guzman (Centre for Industrial Management Traffic and Infrastructure, KU Leuven, Belgium in Faculty of Engineering, University of Cuenca, Ecuador) je v referatu z naslovom Improving Library Management by Using Cost Analysis Tools: A Case Study for Cataloguing Process govorila o stroških katalogizacije z vidika kreiranja novih zapisov in prevzemanja oz. kopiranja že obstoječih. Cena informacij doi:10.3359/oz1314033 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI