OZ 2013/1-4

M 37 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 Od 17. do 19. septembra 2013 je v prostorih Kongresnega centra Thermana Laško potekal kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). Osrednje mesto v programu kongresa so namenili obletnici Vizije razvoja knjižničarstva v Sloveniji, ki so jo knjižničarji zasnovali leta 2003 na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na Otočcu. Namen posvetovanja je bil kritično pregledati uresničitev zastavljenega, kaj se je naredilo, kje so se knjižničarji izgubili in kam bi želeli iti, katere ovire so bile premagane, katere ovire so ostale in v čem knjižničarji vidijo morebitne nove izzive. Pomembno mesto so predstavljale teme, kot so Zakon o knjižničarstvu, razmišljanje o zagovorništvu knjižnic, knjižnične dejavnosti, knjižnična javna služba na spletu, strokovne kompetence knjižničarja v sedanjosti in prihodnosti in s tem povezana vprašanja ter strokovna dediščina knjižničarjev, ki so jo zapustili predhodniki. Po pozdravnih nagovorih in otvoritvi Kongresa ZBDS je mag. Nastja Mulej (licencirana trenerka de Bonovih orodij razmišljanja) v predavanju z naslovom Klobuki in kreativnost v razmišljanju spregovorila o veščini učinkovitega razmišljanja. Pri tem je predstavila de Bonova orodja: šest klobukov razmišljanja (za učinkovito timsko delo), lateralno razmišljanje (za namerno generiranje čim večjega števila čim bolj svežih idej) ter orodje za poenostavitev. Na preprostih primerih je predstavila pot od vertikalnega razmišljanja k lateralnemu, od napadalnega k paralelnemu, od zmedenega k jasnemu, od kritičnega h kreativnemu in od negativnega k pozitivnemu razmišljanju. Mag. Franci Pivec je v vabljenem predavanju Žegnani studenec – skupno dobro v knjižnici na provokativen način predstavil zgodovino Laškega z okolico in vlogo nekaterih pomembnejših posameznikov, ki izvirajo iz tega dela Slovenije, kot so npr. Orožnovi, Erazem Štih … Skozi celotno predavanje je bila zgodovina prepletena z aktualnimi temami družbe: privatizacija pitne vode, znanje kot skupno dobro, skupno dobro v kulturi, postopna privatizacija knjižnic na bolj ali manj vidne načine in razsipnost Slovencev, kar se tiče naših kulturnih zakladov. Še posebej je bil izpostavljen pomen Knjižni^arski izzivi: Vizija, Strategija, Taktika 2003–2013–2023 digitalizacije tako knjižnega kot neknjižnega gradiva v zvezi z dostopnostjo in ohranjanjem naše kulturne dediščine in vloga, ki bi jo knjižnice morale imeti pri tem. Knjižničarji bi se za skupno dobro morali uveljaviti kot organizatorji znanja ter upravljalci informacij, ki se znajdejo v izobraževalni, kulturni, socialni, politični in ekonomski sferi življenja ljudi. Prav tako v vabljenem predavanju Prispevek Laščana Miloša Rybařa k slovenskemu knjižničarstvu, ohranjanju kulturne dediščine in njegovo delovanje v Laškem je Metka Kovačič predstavila življenje pokojnega Miloša Rybařa, njegovo bibliotekarsko in predavateljsko delo, okvirno pa tudi delovanje na zgodovinskem in leksikografskem področju. Rybař je bil strokovnjak na področju klasifikacije, vodja Oddelka za stvarni in sistematski katalog v NUK-u, sodelavec pri izdajanju tabel UDK, bibliograf, publicist in aktivni član stanovskega društva, pri katerem je vodil Komisijo za klasifikacijo ter se preko nje vključil v tovrstno strokovno delovanje v Beogradu in Haggu. Bil je tudi predavatelj bibliografske stroke na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predavatelj latinščine na Pravni fakulteti. Pomemben pečat pa je pustilo tudi njegovo domoznansko delo v laški knjižnici in sodelovanje z Mohorjevo družbo v Celju. [1] V nadaljevanju predstavljamo predavanja iz posameznih tematskih sklopov. Slovensko knjižni^arstvo – od vizije do strategije razvoja V predavanju z naslovom Strokovna dediščina naših predhodnikov: pogled nazaj, da bi videli naprej je mag. Melita Ambrožič predstavila strokovno dediščino naših prednikov. Predstavljene so bile nekatere razvojne smernice slovenskega knjižničarstva iz preteklosti, in sicer iz obdobja, ko so se pojavljale prve ideje o enotnem knjižničnem sistemu in ko so bili sprejeti prvi skupni razvojni koncepti ter predpisi in drugi dokumenti, ki so tak sistem utemeljevali. Skozi preučevanje sistemskega delovanja na področju slovenskega knjižničarstva je predavateljica poskusila oceniti pomen omenjenih avtorjev in njihovih ugotovitev (Avgust Vižintin, Ignac doi:10.3359/oz1314037 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI