OZ 2013/1-4

38 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 Kamenik, Branko Berčič, Bruno Hartman, Breda Filo, Ančka Korže-Strajnar, Miša Sepe, Martina Šircelj, Mara Šlajpah idr.) za načrtovanje prihodnjih ravnanj v knjižničarski stroki. [2] Vesna Horžen je v predavanju Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja za obdobje 2013–2020 govorila o dokumentih, ki vplivajo na delovanje knjižnic v celoti oz. na delovanje posameznih knjižnic. Ti dokumenti so: Zbornik posvetovanja ZBDS iz leta 2013, ki je posvečen viziji razvoja knjižničarstva v Sloveniji, Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, Nacionalni program kulture 2004–2007 ter 2008–2011, Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020. Predvsem pa je izpostavila vprašanje, ali je bilo v dokumentu Strategija razvoja splošnih knjižnic 2013–2020 predvideno to, kar se bo v prihodnjem obdobju res dogajalo in čemur bo treba prilagoditi delovanje splošnih knjižnic. [3] Milena Bon je v predavanju Od vizije do strategije 2003–2013: deset let osrednjih območnih knjižnic predstavila dva zakonska akta, ki določata delovanje osrednjih območnih knjižnic (OKK): Zakon o knjižničarstvu iz leta 2001 in Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah , ki ureja izvajanje njihovih posebnih nalog, njihovo financiranje in kadre za izvajanje. Dobili smo pregled nad organiziranostjo in izvajanjem ter rezultati dela OOK. Končne ugotovitve kažejo, da zakon in pravilnik nista izpolnila vseh določb in pričakovanj, saj nista utrdila knjižničnega sistema in enakomernega razvoja ter pravic prebivalcev do demokratičnega dostopa do knjižničnih storitev in informacij, saj mehanizmi, ki naj bi zagotavljali enotno delovanje za njegov usklajen razvoj in učinkovito pretočnost in dostopnost informacij, niso bili vzpostavljeni v celoti (kadri, finance …). [4] Mag. Petruša Miholič je v predavanju Univerza na Primorskem, Univerzitetna knjižnica: od idej (2003) prek mej (2013) do cilja (2023) predstavila reorganizacijo knjižničnega informacijskega sistema Univerze na Primorskem, ki ga je prinesla ustanovitev univerzitetne knjižnice. S pomočjo fotografij smo dobili tudi vpogled v praktični del združevanja knjižnic Univerze na Primorskem. [5] Tatjana Jamnik je v predavanju Strateško načrtovanje v splošni knjižnici: primer Knjižnice Duplek na konkretnem primeru predstavila pomen prepričevanja politične javnosti (vodstvo občine in občinski svet), da prepozna knjižnico kot pomemben dejavnik razvoja lokalnega okolja. Brez strategije in ob pomanjkanju vizije postane knjižnica jeziček na tehnici ob vsakokratnih volitvah. [6] V vabljenem predavanju From Loaning to Learning je dr. David Lankes govoril o preoblikovanju vloge knjižnice v svojem družbenem okolju in preoblikovanju kvalitete in fizične oblike gradiva (namesto posedovanja gradiva v fizični obliki je v ospredju zakup dostopov do elektronskih virov). Prav tako je v sodobni družbi dovolj dobro pridobivanje informacij postalo pomembnejše od njihove kvalitete. Uporabniki si želijo svoje potrebe zadovoljiti takoj, tako da morajo knjižnice zraven zbiranja in organiziranja informacij in dostopa do le-teh opravljati tudi funkcijo "zakaj". Ker se ljudje lahko učimo in nadgrajujemo socialne kompetence in s tem družbo, bi morala biti misija knjižničarjev izboljšanje družbe skozi kreiranje znanja v njihovem okolišu in iskanje ravnotežja med notranjo in zunanjo motivacijo posameznika. Dober knjižničar bi moral razumeti, da so v lokalni skupnosti ljudje njegova zbirka in ne samo gradivo v knjižnici. [7] Prvi dan so ob omenjenih predavanjih predstavljali še posterje, mobilno aplikacijo mCOBISS ter izpeljali volilni občni zbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Uvod v drugi dan je naredil Stephen Abram, knjižničar in svetovalec družb Lighthouse Partners in Dysart & Jones na področju marketinga, tehnologij in strategij v knjižničarstvu. V predavanju z naslovom Zagovorništvo knjižnic v 21. stoletju je spregovoril o trenutnem stanju v knjižničarstvu, o potrebi po nadgradnji knjižničarjeve usposobljenosti ter o tem, kaj bo prinesel razvoj v prihodnosti in ali mu bo knjižničarska skupnost sposobna slediti. Podal je smernice za razvoj in vprašal: "Je vaša knjižnica pripravljena podpreti svet neomejenih vsebin v različnih oblikah, množični dostop in pričakovanja potrošnikov po več?" Njegova sklepna misel je bila: "Dokler se levi ne naučijo pisati svoje zgodbe, bo to vedno zgodba s perspektive lovca, ne zgodba s perspektive plena." Stephan Hanser iz družbe Swets je v predavanju z naslovom Uporabniško vodena nabava e-knjig – stanje 2013 in perspektive predstavil izkušnje preteklih let pri delu na tem projektu in kakšne so perspektive za prihodnost. Zagovorni[tvo knjižnic – pot za pridobivanje podpore okolja Mag. Sabine Fras Popović iz Mariborske knjižnice je v predavanju z naslovom Nekoč največja, nekoč brezplačna: razmišljanja ob spremembah v programskih usmeritvah Mariborske knjižnice govorila o splošni dostopnosti knjižnične dejavnosti in o konkretni situaciji, ki je povezana s točno določenim časovnim obdobjem in lokalnim okoljem. Izhodišče prispevka je POROČILO