OZ 2013/1-4

M T 39 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 analiza strokovne literature in normativnih podlag, ki opredeljujejo splošno dostopnost knjižničnih storitev, dopolnjena z raziskavo med člani in strokovnimi delavci knjižnice. Uvajanje članarine so spremljali štirje dogodki, s katerimi je knjižnica želela vplivati na javno mnenje o vlogi knjižnice v lokalnem prostoru ter na mnenje tistih, ki o tem odločajo. Ti štirje dogodki ( Dan Mariborske knjižnice , akcija Darujem & berem , Ambasadorji Mariborske knjižnice ter slogan in brošura S knjižnico rastemo) so predstavljali pomemben komunikacijski kanal, s katerim so sodelavci Mariborske knjižnice ciljnim skupinam redno posredovali ključna komunikacijska sporočila s pomembno zgodbo. Ob koncu se je avtorica vprašala, čigava je odgovornost za kakovost knjižnične kot javne službe: Je odgovoren minister, župan, direktor ali knjižničar? [8] Predavanje Andreje Videc iz Osrednje knjižnice Celje z naslovom Razvoj regijskega portala Kamra in njegove možnosti za pridobivanje zagovornikov v okolju obravnava razvoj domoznanskega portala Kamra in njegove možnosti za pridobivanje zagovornikov, predvsem v posameznem lokalnem okolju, o katerem pripovedujejo zgodbe Kamre. Spletni regijski portal Kamra združuje vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Portal Kamra je vključen v Europeano, evropsko digitalno knjižnico, omogoča iskanje po multimedijskih elementih tudi preko enotnega iskalnika Europeane. Javne predstavitve lokalne kulturne dediščine v okviru Kamre so se izkazale kot uspešen pripomoček za promoviranje dejavnosti knjižnic in orodje za prepričevanje zagovornikov o nujnosti ohranitve ali celo povečanja obsega sredstev za delovanje knjižnic. [9] Mateja Drnovšek iz Osnovne šole Polje v predavanju z naslovom Odnosi z javnostmi v šolski knjižnici predstavlja strategije, kako vzpostaviti primeren odnos do različnih predstavnikov javnosti, s katerimi stopajo v stik v šolski knjižnici, in strategije sodelovanja z njimi. [10] Edita Bačić in Alenka Belan-Simić pa sta v predavanju z naslovom Javno zagovarjanje u Hrvatskoj opisali začetke zagovorništva knjižnic na Hrvaškem, razvoj zagovorništva v preteklem desetletju in smernice za prihodnost. Knjižni^ar za naslednje dEsetletje V predavanju z naslovom Changing the Rules of Discovery: Completeness & precision behind every search sta Jan Lupricha in Marina Milovanović (EBSCO) predstavila prizadevanja in nove pristope, ki bodo njihovim uporabnikom omogočili dostop do zanje relevantnih informacij ob zagotavljanju učinkovite porabe sredstev, ki jih imajo za to na voljo. Julita Madzio (Oxford University Press) je v predavanju z naslovom Oxford University Press Journals 2014 Collection predstavila delovanje najstarejše univerzitetne založbe, ki pokriva veliko področij znanosti. Poudarek je bil na kriterijih za evalvacijo publikacij, ki zagotavljajo zahtevan visok nivo kvalitete na vseh znanstvenih področjih, ki jih pokrivajo. V predavanju Analize oglasov za prosta delovna mesta , namenjenih diplomantom bibliotekarstva v letih 2011 in 2012 je mag. Maja Božič predstavila rezultate analize. Iz razpisov, pridobljenih iz seznama Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je razvidno, da ne sledijo spremembam v izobraževalnem sistemu in razvoju stroke. Delodajalci bodo morali spremeniti tradicionalne opise delovnih mest knjižničarjev in pričakovanja do novih sodelavcev, saj se le redko pojavijo zahteve po obvladovanju tehnologije in znanju obvladovanja e-virov. [11] Simona Resman in Simona Šinko iz Mestne knjižnice Ljubljana sta v predavanju z naslovom Stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev: model Mestne knjižnice Ljubljana opisali model stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Ta model upošteva šest temeljnih komponent, ki podpirajo poslanstvo in vizijo knjižnice, strateške usmeritve ter vrednote lokalne skupnosti: oblikovanje ciljev, oblikovanje kompetenc, določitev vrst znanja, oblikovanje izobraževalnega programa, izvajanje izobraževanja, vrednotenje izobraževalnih programov. Mestna knjižnica Ljubljana želi povečati svojo privlačnost in ustvarjalnost, pri tem pa izkorišča svoje posebnosti, prednosti in vire tudi na področju izobraževanja zaposlenih in knjižničarjev iz drugih slovenskih (in tujih) knjižnic. Vzpostavitev učnega centra za izobraževanje knjižničarjev in uveljavitev modela stalnega strokovnega izpopolnjevanja v Mestni knjižnici Ljubljana bosta omogočila, da to znanje in ideje izkoristijo tudi druge knjižnice. [12] Zadnji, tretji dan je bil prvi vabljeni predavatelj Rolf Hapel, direktor uporabniških servisov in knjižnice Aarhus iz Danske (http://www.linkedin.com/in/hapel ). V svojem predavanju z naslovom The danish digital library – developement of infrastructure and servises and what that means for library place infrastructure and servises – and what that means for library as a place je predstavil razvojne infrastrukturne in servisne smernice njihovih knjižnic glede približevanja uporabnikom ter projekt izgradnje nove knjižnice v Aarhusu, ki je trenutno še v fazi gradnje. Nova knjižnica bo multimedijsko središče, namenjeno vzgoji, srečanjem, izobraževanjem, zabavi. [17] Z novimi pristopi, kot so interaktivne informativno- igralne ploskve in mize, želijo spodbuditi radovednost uporabnikov in jih na ta način pritegniti k uporabi knjig. Prav tako del knjižničnega prostora namenjajo otroški POROČILO