OZ 2013/1-4

46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 členu med državo, ki daje finančna sredstva, in raziskovalci znanstveniki, ki dajejo znanje. Pri samem vrhu transparentnostne piramide je odgovornostna transparentnost, ki naj zagotavi smotrno porabo denarja, namenjenega za raziskave. Pri uspešnem uveljavljanju transparentnosti sodelujejo tudi znanstveniki raziskovalci, ki so odprto sprejeli tako prednosti kot obveznosti, ki jih prinaša sistem. V šestem poglavju avtor podrobno pojasnjuje, da je uveljavitev transparentnosti v veliki meri povezana s sprejetjem normativnih predpisov. V raziskovalni sferi je to poskrbljeno s Pravilnikom o postopku (so)financiranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ki opredeljuje glavne elemente transparentnost. To bi morali narediti tudi drugi proračunski porabniki, morda s krovnim zakonom o transparentnosti. Glede na to, da je distribucija javnega denarja na pošten in transparenten način ena glavnih nalog agencije ARRS, je vpogled v finančni tok ključnega pomena za transparentno delovanje sistema. Transparentnost in z njo povezana demokratičnost je eden temeljnih postulatov sodobnih družbenih sistemov. Ti sistemi želijo zagotoviti širok družbeni konsenz in legitimacijo odločitev, zato vključujejo vedno več interakcij med različnimi družbenimi akterji. Po Demšarjevem mnenju bi bila prava afirmacija Slovenije sprememba ustave, ki bi v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah določala tudi pravico do javnosti in obveznost javne uprave za udejanjanje transparentnosti. Če bi se to zgodilo, bi se uresničile njegove sanje. Zapis člena o transparentnosti v ustavo bi brez dvoma pomenil omejitev za politike, tako leve kot desne, na en način za sredinske na drug način za skrajne. Avtor verjame, da bi zapis člena o transparentnosti utrdil vero državljanov v prihodnost in temelje za izhod iz krize, ki ni samo finančna, pač pa tudi kriza ključnih vrednot, kriza zaupanja posameznika v same temelje družbe. Franci Čuš OCENA