OZ 2013/1-4

M T 49 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 česar prej nismo mogli vedeti, ker stvari ni bilo mogoče izmeriti enostavno in poceni. Masovni podatki bodo korenito spremenili način, kako vlade delujejo, in naravo politike. Ko gre za ustvarjanje gospodarske rasti, za zagotavljanje javnih storitev ali za vojne, bodo tisti, ki lahko učinkovito izkoristijo masovne podatke, vedno v veliki prednosti. Doslej se najbolj vznemirljivo delo dogaja na občinski ravni, kjer je lažji dostop do podatkov in eksperimentiranje z informacijami. Mesta naj bi si prizadevala uporabljati masovne podatke – dober zgled je New York – za izboljšanje javnih storitev in nižanje stroškov. Masovni podatki prav tako pomagajo povečati preglednost demokratičnega upravljanja. Okoli ideje odprtih podatkov je zraslo gibanje, ki presega zakone o svobodi informacij, ki so vsakdanji pojav v razvitih demokracijah. Zagovorniki pozivajo vlade, naj skrbijo za velike količine neškodljivih podatkov, ki bi bili na voljo javnosti. ZDA so bile v ospredju s svojo spletno stranjo Data.gov. in mnoge druge države so jim sledile. Živimo v dobi, v kateri se, kot rečeno, proizvaja neverjetna količina informacij. Mayer-Schönberger in Cukier obravnavata v knjigi tudi glavna etična vprašanja v zvezi z masovnimi podatki, in sicer: Kaj se dogaja z zasebnostjo? Bodo stroji, ne pa ljudje, sprejemali naše glavne odločitve? Ob istem času, ko so vlade spodbujale uporabo množičnih podatkov, so morale tudi poskrbeti za zaščito državljanov pred škodljivo prevlado trga. Podjetja, kot so Google, Amazon in Facebook, so kopičila velikanske količine informacij o vseh in o vsem. Zakoni, ki ščitijo pred monopolizacijo trgov blaga in storitev, kot so programska oprema in mediji, saj so velikosti trgov teh proizvodov relativno enostavni za oceno. Toda kako naj vlade uporabijo protimonopolne predpise na masovnih podatkih, na trgu, ki ga je težko definirati in ki nenehno spreminja obliko? Zasebnost bo postala še večja skrb, saj bo več podatkov zagotovo ogrozilo zasebne podatke, kar predstavlja negativno stran "big data", in se zdi malo verjetno, da bi jo preprečili zakoni in sodobna tehnologija. Predpisi, ki urejajo masovne podatke, morda celo predstavljajo bojišče med državami. Evropske vlade so že preverjale Google po scenariju, ki spominja na protimonopolne ukrepe Evropske komisije proti Microsoftu, ki so se začeli pred desetletjem. Facebook bi lahko postal tarča podobnih ukrepov po vsem svetu, saj se tam kopiči ogromna količina podatkov o posameznikih. Avtorja vidita uporabo modela masovni podatki tudi v dejavnostih vohunjenja. Lani je Edward Snowden s svojimi razkritji sprožil veliko prisluškovalno afero, ki v tem hipu pretresa sodobni svet zaradi negativnih posledic za številne države in množice posameznikov, ki so tarča obveščevalnih služb na čelu z ameriško varnostno agencijo (National security agency – NSA)! Ni naključje, da bodo masovni podatki in datability vodilna tema srečanja CeBIT 2014, toliko sta namreč ti temi pomembni za sodobno globalno informacijsko družbo! Po napovedih skupine Gartner 2012 več kot 85 % organizacij ne bo moglo učinkovito izkoristiti priložnosti masovnih podatkov do leta 2015, in sicer predvsem zato, ker se soočajo z: • velikansko količino – zaposleni, stranke, partnerji in konkurenti nenehno generirajo terabajte in petabajte dragocenih podatkov; • raznolikostjo – masovni podatki prihajajo v različnih, strukturiranih in nestrukturiranih oblikah iz mnogih (notranjih in zunanjih) virov; • dinamičnostjo – masovni podatki rastejo in se hitro spreminjajo v realnem času in zato zahtevajo krajše cikle predelave. Tistim, ki sem jih nagovoril, da bodo prebrali predstavljeno knjigo, želim dobrodošlico v revoluciji masovnih podatkov! Opombe 1 V slovenščini še ni ustreznega izraza za tujko, ki združuje v sebi izraze za masovne podatke, zmožnost, trajnost in odgovornost (angl. big data, ability, sustainability, responsibility), zato jo v besedilu puščamo neprevedeno in v ležečem tisku (op. lekt.). 2 V slovenščini še ni ustreznega izraza za tujko, ki opisuje prenos vsega v numerično obliko ali podatek, zato jo v besedilu puščamo neprevedeno in v ležečem tisku (op. lekt.). Tvrtko-Matija Šercar OCENA