OZ 2014/1

M T 17 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 KNJIŽNI^NI INFORMACIJSKI SISTEM V MAKEDONIJI Začetki avtomatizacije knjižnic v Makedoniji segajo v leto 1977, ko sta Naravoslovno-matematična fakulteta (PMF), Skopje, ter Narodna in univerzitetna knjižnica sv. Klimenta Ohridskega (NUB), Skopje, skupaj izdelali program za obdelavo tujih serijskih publikacij. V projekt Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije in knjižnično-dokumentacijski informacijski sistem (SN- TIJ/BIS) so se leta 1989 vključili: NUB, PMF, Matična in univerzitetna knjižnica sv. Klimenta Ohridskega (MUB), Bitola, in Kinoteka Makedonije, Skopje; vsi so uporablja- li programsko opremo COBISS. Po razpadu Jugoslavije in skupnega informacijskega sis- tema leta 1991 so nekatere knjižnice še naprej uporabljale COBISS, ampak do leta 2002 samo na lokalnem nivoju; takrat je bil vzpostavljen vzajemni katalog COBIB.MK (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov). NUB je z IZUM-om (Institut informacijskih znanosti, Maribor) podpisal pogodbo o izgradnji knjižničnega informacijskega sistema COBISS.MK in ustanovil Center Virtualne knjižnice Makedonije, ki opravlja naloge nacionalnega knjižničnega informacijskega servisa (Institut informacijskih znanosti, 2012). Mreža COBISS.Net , ki deluje od novembra 2004, omogoča makedonskim knjižnicam, ki so članice avtonom- nega knjižničnega sistema COBISS.MK, prevzemanje bibli- ografskih zapisov iz drugih vzajemnih katalogov. KNJIŽNICE, VKLJU^ENE V COBISS.MK Iz tabele 1 je razvidno, da je leta 2010 v sistemu COBISS. MK sodelovalo 43 (27,4 %) makedonskih knjižnic; najve- čji delež (45,3 %) imajo splošne knjižnice (State Statistical Office of the Republic of Macedonia, 2011). Tabela 1: Delež članic COBISS.MK (stanje: 2010) Vrsta knjižnice % Članice COBISS.MK Vse knjižnice nacionalna knjižnica 100,0 1 1 splošne knjižnice 45,3 24 53 visokošolske knjižnice 19,6 11 56 specialne knjižnice 14,9 7 47 skupaj 27,4 43 157 Legenda: % – odstotek Trenutno sodeluje 42 knjižnic, katalog COBIB.MK obsega 538.298 bibliografskih zapisov (stanje: 28. januar 2014). V sistemu COBISS.MK se lahko uporablja latinica ali cirilica; zapisi se kreirajo v latinici, iskanje in prikaz zadetkov sta omogočena tudi v cirilici. Pogoje za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS določa Pravil- nik za izdavanje dozvoli za zaemna katalogizacija (2010). ANKETNI VPRA[ALNIK Pripravili smo spletni anketni vprašalnik za katalogiza- torje, ki so zaposleni v makedonskih knjižnicah in imajo licenco za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS. V raziskavo smo zajeli vseh 88 katalogizatorjev, ki smo jim po e-pošti poslali povezavo na anonimni vprašalnik; anketiranje je potekalo oktobra 2012. Anketni vprašalnik, ki je obsegal 24 vprašanj, je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu so katalogizatorji ocenjevali lastnosti segmenta COBISS2/Katalogizacija; opisali so svoje izkušnje z njim in ocenili, ali za svoje delo potrebujejo veliko znanja in dodatnega izobraževanja, ter odgovorili na vprašanje, ali si želijo delati v novem segmentu COBISS3/Katalogizacija. Drugi del vprašalnika se je nanašal na postopek katalogi- zacije; katalogizatorji so ocenjevali PPIAK in priročnike, izobraževanje v nacionalni knjižnici, postopek za pridobi- tev licence za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS; zanimalo nas je tudi, kaj po njihovem mnenju vpliva na kakovost bibliografskih zapisov. Tretji del vprašalnika je vseboval demografske podatke o katalogizatorjih. REZULTATI Spletni anketni vprašalnik je izpolnilo 69 (78,4 %) katalogizatorjev. Rezultati so razdeljeni v štiri sklope. To so: podatki o anketiranih katalogizatorjih, segment COBISS2/Katalogizacija, postopek katalogizacije in pripombe anketirancev. PODATKI O ANKETIRANCIH Pridobili smo podatke o starosti, spolu in izobrazbi ka- talogizatorjev, o vrsti knjižnice, v kateri so zaposleni, o tem, koliko delovnih izkušenj imajo ter ali poznajo raz- lične aplikacije, kot Microsoft Word, e-pošta itd. Večina anketirancev (21 ali 30,4 %) je starih od 40 do 49 let, najmanj je mlajših od 29 let, in sicer 5 (7,2 %). Prevladu- je ženski spol: 49 (71 %). Izobrazbo s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti ima 22 (31,9 %) katalogizatorjev (tabela 2). Največ katalogizatorjev (50 ali 72,5 %) ima univerzitetno izobrazbo, od tega jih ima 18 (36 %) bibliotekarski naziv, ki so ga pridobili po desetih letih dela v knjižnici in po objavi najmanj treh člankov. Magisterij ima 12 (17,4 %) katalogizatorjev, od tega trije s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Samo eden (1,4 %) ima višje- šolsko izobrazbo, in sicer s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Ivana Dimov Džoleva, Marija Petek: COBISS2/KATALOGIZACIJA ...