OZ 2014/1

M 33 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 doi:10.3359/oz1401033 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Strokovno srečanje z naslovom FZBZ – formula za boljše zapise? je organiziralo Društvo bibliotekarjev Ljubljana dne 24. marca 2014 v prostorih Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodka se je udeležilo približno 50 poslušal- cev. Gradiva so dostopna na spletni strani društva (http:// www.dbl-drustvo.si/?page_id=231) . Namen srečanja je bil, na kratko predstaviti konceptualni model organizacije bibliografskega univerzuma Funkci- onalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ, objavljen leta 1998), ki je nastal pod okriljem Ifle z željo izboljšati bibliografske zapise, proces katalogizacije in posledično tudi knjižnične kataloge ter nacionalne bibliografije. Od nastanka tega modela je minilo že več kot 15 let, v tem času pa smo lahko sledili poskusom prenosa modela v prakso ter tudi nadaljnjemu razvoju modelov in aplikacij, ki izhajajo iz ideje FZBZ. Program nekajurnega srečanja je vseboval tri predsta- vitve. Najprej je dr. Maja Žumer predstavila izhodišča, značilnosti in razvoj entitetno-relacijskega modela FZBZ. Namen tega modela je zadostiti naslednjim štirim uporab- niškim postopkom: najti, identificirati, izbrati in pridobiti dostop , po novem pa bi najverjetneje lahko dodali še po- stopek raziskovati . Model predvideva tri skupine entitet. Prva skupina zajema delo, izrazno obliko, pojavno obliko in enoto , druga skupina vključuje osebo in korporacijo ter družino (slednja je dodana pri FRAD), medtem ko se tret- ja ukvarja s tematskimi odnosi (angl. aboutness ) ter poleg entitet iz prve in druge skupine zajema še predmet, pojem, dogodek in kraj . Za zadnji dve skupini sta bila kasneje razvita še dva dopolnjujoča teoretična modela. Leta 2010 objavljeni model Funkcionalne zahteve za normativne zapise (angl. kratica FRAD) uvaja ime kot entiteto in dodaja dva uporabniška postopka: upravičiti (angl. justi- fy ) in postaviti v kontekst (angl. contextualise ). Najmlajši konceptualni model Funkcionalne zahteve za predmetne normativne zapise (angl. kratica FRSAD) je bil v knjižni obliki objavljen leta 2011. Pri razvoju slednjega se je pokazala potreba po ločitvi "stvari" od poimenovanja, zato model uvaja dve novi entiteti. To sta: thema (vse, kar je lahko tematika dela) in nomen (simbol ali kombi- nacija simbolov, pod katerimi je thema poznana ali ki jih FZBZ – formula za bolj[e zapise? uporabljamo, ko o themi govorimo), kar posledično uvaja tudi nov odnos z izhodiščnim modelom FZBZ (slika 1). Slika 1: FRSAD – posplošitev FZBZ (Vir: Žumer, 2014) Dr. Tanja Merčun je predstavila prednosti modela z vidika končnega uporabnika. Osredotočila se je na problem upo- rabniških vmesnikov. Izhajala je z vidika kompleksnejših uporabniških vprašanj; le-ta so bolj pogosto vezana na izrazno obliko kot na pojavno obliko, ki je temelj obsto- ječe katalogizacijske prakse in prikaza podatkov. Čeprav študije kažejo, da ima skoraj 80 % del samo eno izrazno in pojavno obliko, je model FZBZ uporaben predvsem za preostalih 20 % del, ki so hkrati tudi najbolj iskana, najpopularnejša dela. Postopek raziskovati pa ni uporaben le za leposlovna dela, temveč tudi za znanstveno publi- cistiko (npr. verzije znanstvenega članka). Nova vizuali- zacija informacij bi zato morala pregledneje prikazati več podatkov in več medsebojnih povezav. V praksi se izvaja že nekaj poskusov; znotraj bibliotekarske skupnosti so to npr. De Bib – flamski vzajemni katalog splošnih knjižnic, Scherzo – testni katalog za glasbo univerze v Indiani, Libris – švedski vzajemni katalog visokošolskih knjižnic,