OZ 2014/1

M 35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 Od 14. do 16. aprila 2014 je v prostorih Kongresnega centra Grand hotela Bernardin v Portorožu potekala že 21. konfe- renca Dnevi slovenske informatike (2014), ki velja za najve- čjo in najpomembnejšo neodvisno konferenco na področju informatike v Sloveniji. Konference, ki jo prireja Slovensko društvo Informatika (2014), smo se iz IZUM-a udeležili Alojz Urbajs, Bojana Lešnik, Boštjan Batič, Boštjan Krajnc, Davor Bračko, Tanja Turšek in Tatjana Žnidarec. Rdeča nit letošnje konference se je glasila Informatika – neizkoriščeni dejavnik razvoja . Slogan naj bi poudaril vlogo informatike v gospodarstvu, ki ji jo priznava tudi Evropska komisija; to naj bi spodbudilo tudi slovensko informatiko k temu, da bi aktivno prispevala k uresničeva- nju ciljev, zapisanih v aktualni Digitalni agendi za Evropo 2020 , ter s tem tudi k (p)oživitvi našega gospodarstva. Letos so organizatorji konference Dnevi slovenske infor- matike malce spremenili njen koncept. Prvič so organizi- rali poslovno predkonferenco, katere slogan je bil Dru- gačni so uspeli: slovenski uspehi na tujih trgih . Namen predkonference je bil, da se predstavijo izvirni in uspešni poslovni dosežki ter da se spodbudi navezovanje in po- glabljanje poslovnih vezi. V ta namen se je odvilo nekaj zanimivih predstavitev, predkonferenca pa se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so razpravljali eminentni ponu- dniki informacijske tehnologije in storitev, ki pišejo uspe- šne poslovne zgodbe tudi (ali predvsem) na tujih trgih. V obeh dneh konference se je nato zvrstilo več (v primerja- vi s prejšnjimi leti) plenarnih predavanj, na katerih smo se seznanili z aktualnimi informacijami o razvojnih trendih na področju informatike v svetu, ter nekaj strokovnih prispev- kov, v štirih vsebinsko zaokroženih sekcijah oz. tematskih sklopih ( Rešitve , Metodologije , Tehnologije in Dobre pra- kse ) pa so bile predstavljene praktične in poslovno usmerje- ne vsebine na nacionalnem področju. Zanimiva predavanja in prispevki so ponudili veliko znanja, idej in vpogleda v po- membne poslovne dosežke v gospodarskih družbah in jav- nem sektorju. Lahko se pohvalimo, da smo del teh uspešnih zgodb tudi mi, saj je Davor Bračko na konferenci predstavil zgodbo, ki smo jo v IZUM-u spisali z razvojem mobilne aplikacije mCOBISS, Alojz Urbajs pa je soavtor prispevka, ki je prav tako bil predstavljen na letošnji konferenci. Dnevi slovenske informatike 2014 Vsak dan konference je bila organizirana tudi po ena okrogla miza, v času plenarnih predavanj in okroglih miz pa sta potekali tudi dve delavnici: • 3D tisk za vse in • Poskusni izpiti ECDL. Program konference je objavljen na spletnem naslovu http://dsi2014.si/Program-konference.aspx , prispevki predavanj pa so zbrani v Zborniku posvetovanja Dnevi slovenske informatike 2014, ki ga je v elektronski obliki izdalo Slovensko društvo Informatika. Častni pokrovitelj letošnje konference Dnevi slovenske informatike 2014 je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob slovesnem začetku konference nagovoril vse prisotne. Sicer je konferenco, kot običajno, otvoril predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger, ki je po nagovoru predsednika Republike Slovenije podelil še priznanja Slovenskega društva Infor- matika za strokovne in znanstvene dosežke ter za prispe- vek k delovanju društva. Letos so priznanja prejeli: Alek- sander Bucik (UKC Ljubljana), podjetje 3 GEN, d. o. o., (2014) ter Gospodarska zbornica Slovenije. Na letošnji konferenci je bila podeljena tudi e-nagrada, ki jo je pre- jelo podjetje ZZI, d. o. o., za projekt ITS NAPA (2014), pri katerem je bilo to podjetje odgovorno za načrtovanje, razvoj in uvedbo platforme za izmenjavo podatkov, ko- munikacijo in integracijo med IT-sistemi pristanišč, po- vezanih v združenje severnojadranskih pristanišč NAPA (North Adriatic Ports Association). Plenarna predavanja Vloga informatike, tudi slovenske, pri odkritju Higgsovega bozona Dr. Borut Paul Kerševan z Instituta Jožef Stefan je najprej predstavil nekaj osnovnih podatkov. Spomnil je, da je ve- solje staro 15 milijard let ter da z znanostjo in raziskavami skušamo ugotoviti, kaj se je dogajalo s svetom od velikega poka do danes. Na Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u pri Ženevi so znanstveniki, zbrani ob skupinah ATLAS in CMS, iz okoli treh bilijard (3e15) trkov pro- doi:10.3359/oz1401035 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI