OZ 2014/1

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 tonov izluščili nekaj sto dogodkov, ki kažejo na tvorbo Higgsovega bozona. Dr. Kerševan je poudaril, da bi bili ti eksperimenti neizvedljivi brez uporabe celotnega spektra orodij iz zbirke informacijskih tehnologij. Predstavil je potek eksperimentov od izbora dogodkov v realnem času do analize zbranih podatkov na svetovno distribuiranem omrežju. Higgsov bozon pomeni največji znanstveni do- sežek v zadnjih petdesetih letih. To je dosežek, ki so ga vsi fiziki čakali dolga leta. Omenjeni bozon namreč podeljuje v naravi maso in je 130-krat težji od protona. CIO prihodnosti – partner inovativnosti ali tehnični guru? Predaval je Simon Kaluža, generalni direktor regije Sred- nja in Vzhodna Evropa pri SAP-u, ki združuje kar 15 držav in zaposluje več kot 650 ljudi. Družba SAPAG ima sedež v Walldorfu v Nemčiji in podružnice v več kot 130 državah po svetu. Je vodilna družba na področju prog- ramske opreme in povezanih storitev za podjetja. Dejstvo je, da se organizacije spreminjajo v podjetja, v katerih se večina poslovanja izvede virtualno. Hitrim spremembam poslovanja mora slediti tudi IT-industrija. Le-ta danes ni več zgolj tehnična podpora, ampak vse bolj postaja eden glavnih stebrov konkurenčnosti podjetja. Če se je včasih pričakovalo, da je CIO (vodja informa- tike) zagotavljal neprekinjeno obratovanje sistemov IT, poskrbel za razvoj prioritetnih projektov in sprejemanje ukazov nadrejenih, so danes njegove naloge bistveno večje. V popolnosti mora poznati tehnologijo računalni- štva v oblaku in spleta 2.0, razumeti mora njuno poslovno vrednost in poznati vplive, ki so jih prinesla družbena omrežja v krog zaposlenih v podjetju in njihovih kupcev. To pa pomeni, da se informatiki v podjetju spopadajo z vedno večjo kompleksnostjo okolja, v katerem delujejo, da se srečujejo z vedno večjimi izzivi glede varnosti po- datkov in da je čas za implementacijo novih rešitev vedno krajši. Še največja sprememba je v vedno večji potrebi po sodelovanju med informatiki in ljudmi, ki pokrivajo dru- ga področja, npr. marketing in prodajo, saj je analiziranje velike količine podatkov postalo velik izziv, hkrati pa nujno potrebna storitev za zagotavljanje konkurenčnosti podjetja. CIO ima nalogo, da tem oddelkom pripravi vse potrebne podatke in tehnološka okolja, ki jih potrebujejo pri svojem delu, da so lahko uspešni. Računalništvo v oblaku: Zakaj traja tako dol- go? Izzivi in pomisleki Smiljan Švarc, vodja Službe za sistemski inženiring Sektorja za informatiko Pošte Slovenije, je predstavil Pošto Slovenije v vlogi ponudnika storitev v oblaku. Pošta Slovenije ponuja paleto najrazličnejših storitev, med njimi so storitve v oblaku (angl. cloud ) eden izmed strateških stebrov razvoja. Pri ra- zvoju teh storitev sodeluje s Hewlett-Packardom; gre za nov model sodelovanja, ki temelji na partnerskem programu HP CloudAgile. Pri storitvah v oblaku se IT-strokovnjaki sreču- jejo z naslednjimi pomisleki: • Storitve v oblaku niso varne. S stališča fizične varnosti so "oblačni" podatkovni centri med najbolj varovanimi območji na planetu. Informacijska varnost je enakovredna ali boljša kot v podjetjih, kjer je za to dobro poskrbljeno in kjer jo determinira skupek politik, pravil, fizičnih pogojev in tehnološke ustreznosti. • Storitve v oblaku ne zagotavljajo ustrezne zanesljivosti. Za infrastrukturo, ki zagotavlja osnovne pogoje za delovanje storitev (napajanje, klimatske naprave, po- žarna varnost …), je poskrbljeno praviloma bolje kot v večini podjetij; povprečna razpoložljivost storitev v oblaku je boljša kot 99,9 %. • Če prestavim poslovanje v oblak, bom izgubil kontrolo. Prednosti storitev v oblaku sta prav fleksibilnost in možnost uporabe po potrebi; dobra rešitev v oblaku bo ponujala integracijo z obstoječimi naročnikovimi sistemi in storitvami. • Če prestavim poslovanje v oblak, nič ne privarčujem. Tri četrtine podjetij, ki so prestavila poslovanje v oblak, je občutno zmanjšalo stroške energije. Primeri iz prakse kažejo 30-odstotni prihranek v primerjavi z obstoječimi stroški. • Ali se moram bati za svojo službo? IT-profili se spreminjajo, zahtevajo se nova znanja, večje so potrebe po strokovnjakih, ki se ukvarjajo s storitvami v oblaku. Vloga informacijske tehnologije v novomedij- ski umetnosti Franc Solina, redni profesor računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, je osvetlil vlogo informacijske tehnologije v umetnosti. Pogosto so prav umetniške zah- teve poganjale napredek tehnologije in znanosti. Leonar- do da Vinci ni bil le izjemen umetnik, ampak tudi inženir in znanstvenik. Računalniška umetnost je bila na začetku, v 60-ih letih, predvsem računalniška grafika. Izhodne naprave so bile tedaj predvsem risalniki in tiskalniki. Na- daljnji razvoj računalniške tehnologije je sprožil digitali- zacijo še drugih medijev, predvsem zvoka in videa, čemur je sledil pojav multimedijev. Širitev interneta in predvsem pojav svetovnega spleta pa sta vse te novosti hitro raz- širila po svetu. Številni umetniki so se tedaj spoprijeli z novimi tehničnimi možnostmi, ki jih je prinesel razvoj računalništva. Zato se je pojavilo povsem novo področje v sodobni umetnosti s poudarkom na interaktivnosti in umetniških instalacijah, kar so spodbudili novi mediji. Danes se pojem umetniškega dela in tudi pojem avtorja zelo razlikujeta od tradicionalnega pojmovanja, prav tako POROČILO