OZ 2014/1

4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 INFORMACIJSKI SERVISI V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH Slovenske knjižnice uporabljajo številne informacijske spletne servise. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere od teh. Brezžični dostop do spleta Brezžični dostop do spleta se v današnjem času mobilnih naprav razume kot storitev, brez katere knjižnica ne more zadovoljiti želja sodobnega uporabnika. V akademskem in raziskovalnem okolju se je uveljavil brezžični dostop do spleta preko mednarodnega projekta Eduroam (https:// www.eduroam.org/ ), za katerega v Sloveniji skrbi Arnes (http://www.arnes.si/ ). Gre za globalni servis brezžičnega dostopa iz prostorov izobraževalnih institucij, ki so članice projekta. To so univerze, raziskovalni inštituti, srednje in osnovne šole ter tudi vrtci, ki zaposlenim, študentom ter raziskovalcem omogočajo varno in enostavno uporabo njihovih mobilnih naprav (notesnik, tablica, pametni telefon) pri dostopu do spleta. Dodana vrednost tega servisa je možnost uporabe servisa na vseh lokacijah institucij po svetu, ki sodelujejo v projektu Eduroam. Trenutno sodeluje 54 držav. V praksi to pomeni, da je npr. servis dostopen slovenskemu profesorju ali študentu med obiskom ali študijem na tuji univerzi zunaj Slovenije. Za preostale knjižnice IZUM na osnovi enake infrastruk- ture, kot je Eduroam, ponuja brezžični dostop do spleta preko servisa Libroam (http://home.izum.si/cobiss/li- broam/ ). Servis uporabljajo predvsem splošne knjižnice, katerih uporabniki niso upravičeni do uporabe storitev Arnesa. Libroam uporabljata tudi Narodna in univerzite- tna knjižnica v Ljubljani ter Univerzitetna knjižnica Ma- ribor, ki to storitev ponujata ne le univerzitetnim uporab- nikom, pač pa tudi drugim članom knjižnice. To omrežje lahko uporabljajo tudi uporabniki omrežja Eduroam, saj se uporablja enaka tehnološka platforma, kar zagotavlja kompatibilnost obeh omrežij. Oddaljeni dostopi do informacijskih servisov EZproxy (http://www.oclc.org/ezproxy.en.html) je v svetu najpogosteje uporabljeno orodje za zagotavljanje storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov. Ponudnik programske opreme je OCLC (http://www.oclc. org/) . Tudi v Sloveniji je to orodje zelo razširjeno, saj omogoča oddaljen dostop do servisov ne glede na fizično lokacijo uporabnika (tudi od doma). Primarni način do- stopa do informacijskih virov se ureja na osnovi IP-naslo- vov institucij; ker pa ponudniki informacijskih virov ne dovoljujejo registracije IP-naslovov zunaj institucij, ki so naročnice servisov, je prav orodje EZproxy zelo priročen servis za zagotavljanje oddaljenega dostopa. S postopkom avtorizacije, ki jo omogoča tehnologija LDAP, pa je za- gotovljeno, da storitev uporabljajo samo tisti, ki so do nje upravičeni. Orodje EZproxy uporablja Univerza v Ljubljani preko portala Mrežnik (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/mreznik. asp) , za katerega skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica. Tudi Univerza v Mariboru uporablja to orodje, in sicer preko portala Univerzitetne knjižnice Maribor (http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=1126 ). Splošne knjižnice imajo prav tako naročene številne informacijske vire in urejajo oddaljeno prijavo z orodjem EZproxy. V IZUM-u zagotavljamo to možnost dostopa do informacijskih virov za preostale knjižnice, ki nimajo svojih rešitev za oddaljeni dostop preko portala http:// home.izum.si/izum/ft_baze/oddaljen_dostop.asp. Baze podatkov in metaiskalniki Med najpomembnejše storitve knjižnic vsekakor sodijo dostopi do baz podatkov. V Sloveniji je ponudba zelo širo- ka. Obstajajo nacionalni konzorciji za nabavo baz podat- kov in e-virov, ki vključujejo vse univerzitetne uporabnike in najpomembnejše raziskovalne institucije. Veliko je tudi individualnih dogovorov med ponudniki informacijskih virov in posameznimi knjižnicami. Založniki, agregatorji in drugi ponudniki specializiranih baz podatkov ponujajo slovenskim knjižnicam pester nabor vsebine, tako z aka- demsko tematiko kot tudi tematiko, zanimivo za splošne uporabnike. Še posebej so zanimive baze podatkov s celo- tnimi besedili in v zadnjem času tudi e-knjige. Knjižnice se vse pogosteje odločajo za tovrstna naročila, ki nadomešča- jo klasične tiskane izdaje. Nekatere knjižnice prehajajo na modele naročnin, ki zajemajo samo elektronske vire (angl. e-only ). Metaiskalniki in druga napredna iskalna orodja (angl. discovery tools ) uporabnikom olajšajo iskanje informacij in literature, ki jo potrebujejo za svoje raziskovalno- -izobraževalne potrebe. V IZUM-u ponujamo storitev Metaiskalnik (http://home.izum.si/izum/metaiskalnik/) , ki omogoča hkratno iskanje po različnih informacijskih virih. S tem orodjem je uporabniku prihranjen čas, po- treben za izbiro posameznih informacijskih virov in za izvajanje poizvedb na različnih portalih in grafičnih vme- snikih z različnimi iskalnimi tehnikami. Napredna iskalna orodja (angl. discovery tools ), ki so v svetu v porastu in počasi izpodrivajo klasične knjižnične portale za iskanje informacij, to delo uporabnikom lajšajo, saj je iskanje po centralnem indeksu precej hitrejše, enostavnejše in uporabniku prijaznejše. Tudi v Sloveniji so ta orodja že v uporabi in IZUM v svojem programu dela načrtuje imple- mentacijo rešitve v okviru sistema COBISS/OPAC. Petek, Batič, Vobič, Ambrožič, Cigrovski, Kolarič: FEDERACIJA COBISS AAI