OZ 2014/1

M T 5 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 1 Moja knjižnica v COBISS/OPAC-u Moja knjižnica je ena izmed najpomembnejših funkcio- nalnosti COBISS/OPAC-a (http://www.cobiss.si ). Omo- goča vpogled v izposojeno gradivo posameznega člana in možnost online podaljševanja. Online rezervacije gradiva so prav tako zelo uporabna storitev, ki skupaj z medknji- žnično izposojo uporabniku omogoča naročanje gradiva iz "domačega naslanjača". Mobilna aplikacija mCOBISS (http://m.cobiss.si/ ) še dodatno pripomore k lagodnosti uporabe servisa. Ena od funkcij, ki so jo uporabniki želeli in je bila v zadnjem času dodana v Mojo knjižnico, je pregled zgodovine izposojenega gradiva. Seveda pa ne smemo pozabiti na pregled nad dolgovi in omejitvami, ki jih imajo uporabniki v svoji knjižnici. Možnost vklopa obveščanja po e-pošti ali preko SMS-a lahko uporabni- kom olajša nadzor nad pravočasnim vračanjem gradiva in prejemanjem različnih obvestil knjižnice o dogodkih in pomembnejših informacijah. Vsekakor pa se funkcional- nosti Moje knjižnice širijo z vsako novo verzijo COBISS/ OPAC-a. Spletni forumi, spletni tečaji … Zelo uporabne strokovne diskusije o knjižničarskih temah se pogosto razvijajo na spletnih forumih. Tudi IZUM na sple- tnem naslovu http://home.izum.si/cobiss/e-forumi/ ponuja tri takšne e-forume. Udeleženci razpravljajo o katalogiza- ciji, splošnem geslovniku COBISS in referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja ter s tem pripomorejo k boljšemu razumevanju tematike in tudi pomagajo pri oblikovanju vizije nadaljnjega razvoja posameznih področij. Spletno učenje (http://izobrazevanje.izum.si/ ), ki ga v IZUM-u ponujamo na osnovi orodja Moodle, je zelo uporaben pripomoček za učenje in usposabljanje naših uporabni- kov, in sicer še posebej končnih uporabnikov knjižnic, ki jim na osnovi video vsebin, pripravljenih nalog, testov ter možnosti samostojnega učenja pomagamo pridobivati znanje o iskanju informacij v sistemu COBISS/OPAC in drugih informacijskih virih, kot so Web of Science, Pro- Quest in EBSCO. Drugi servisi, ki jih ponujajo knjižnice Med zanimivejše knjižnične servise sodi storitev "Od- piranje vrat", ki jo uporabljata Univerzitetna knjižnica Maribor ter Narodna in univerzitetna knjižnica, Lju- bljana. Člani njunih knjižnic lahko s člansko izkaznico odpirajo vrata v določene knjižnične prostore, kot je npr. čitalnica. V Ljubljani je zaživel projekt Urbana ( http://www.jhl.si/enotna-mestna-kartica-urbana) , ki omogoča uporabo knjižničnih storitev s pametno karti- co; ista pametna kartica omogoča tudi uporabo drugih storitev Mestne občine Ljubljana, npr. uporabo javnega mestnega avtobusnega prevoza, parkiranje, obiskovanje muzejev. Številne knjižnice uporabljajo knjigomate, ki olajšajo vračanje izposojenega knjižničnega gradiva. Pojavljajo se tudi novi servisi upravljanja s tiskanjem vsebin na tiskalnik (npr. PaperCut), kar predstavlja do- datno ponudbo knjižnic. Večina knjižnic uporabnikom zagotavlja dostop do osebnih računalnikov na lokacijah knjižnice. Portali elektronskih knjig, kot je npr. Biblos (http://www.biblos.si/lib/ ), prvi slovenski portal tovrstne ponudbe, omogočajo izposojo ali nakup e-knjig. Tovr- stnih servisov je iz dneva v dan več in pričakovati je, da bo ponudba knjižnic tudi v prihodnje raznolika in prila- gojena sodobnemu načinu življenja. Ni namen tega prispevka podrobneje opisati ponudbo knjižnic, ki je prisotna v slovenskem knjižničnem pro- storu. Precej je o tem pisal že Pero Šobot (2013). Vsem omenjenim servisom je skupno dejstvo, da zahtevajo prijavo uporabnika, tj. vnos uporabniškega imena in ge- sla, s katerim uporabnik dokaže svojo identiteto v svoji knjižnici in s tem upravičenost do dostopa. V omenjene servise se je treba prijaviti zaradi avtorizacije, ki jo infor- macijski servis od uporabnika zahteva, ali zaradi perso- nalizacije nastavitev, ki jih uporabnik v servisu uporablja (npr. shranjevanje uporabljenih iskalnih zahtev, nastavitve uporabniškega vmesnika, vklop storitev obveščanja itd.), ali zaradi obojega. Pogoj za možnost prijave je obstoj elektronske baze podatkov o članih knjižnice. BAZE PODATKOV O ^LANIH KNJIŽNICE V SISTEMU COBISS Večina slovenskih knjižnic uporablja avtomatizirano iz- posojo gradiva, ki jo omogoča segment COBISS/Izposoja in predstavlja eno od pomembnejših lokalnih aplikacij knjižničnega informacijskega sistema COBISS. Pomem- ben del tega segmenta je baza podatkov o članih knjižnice (evidenca članov). Knjižničarji imajo možnost vpisova- nja, ažuriranja in brisanja osebnih podatkov o članih v svoji lokalni bazi. Segment izposoje omogoča poleg iz- posoje gradiva tudi podaljševanje roka izposoje, vračanje, rezervacije in evidentiranje izgubljenih izvodov gradiva, evidentiranje in poravnavo terjatev do članov ter iskanje in izpis podatkov o članu, izdelavo in brisanje opominov, vpis opomb o članih in številne druge funkcije. Skratka, evidenca članov knjižničarjem omogoča vpogled v podat- ke in aktivnosti posameznih članov knjižnice. Večina vpisovanja in ažuriranja podatkov o članih se iz- vaja ročno, možen pa je tudi samodejni vnos. V Sloveniji se podatki samodejno ažurirajo predvsem v univerzitetnih knjižnicah, kjer obstajajo univerzitetne evidence študen- tov, zapisane v referenčni bazi podatkov, ki jo v sodelo- vanju z računalniškima centroma Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru v IZUM-u pripravimo za vsako študijsko leto. Za tiste študente, ki so že vpisani v lokalno Petek, Batič, Vobič, Ambrožič, Cigrovski, Kolarič: FEDERACIJA COBISS AAI