OZ 2014/2

M T 55 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Večina knjižnic v Sloveniji je vključena v bibliografski sistem COBISS.SI. Njegovi veliki prednosti sta vzajemna katalogizacija in vzajemna baza podatkov COBIB.SI, po- datke lokalnega značaja pa je mogoče shraniti tudi samo v lokalnih bazah sodelujočih knjižnic. Zapisi v sistemu COBISS.SI so kreirani v formatu COMARC, in sicer bibliografski zapisi v formatu COMARC/B (COMARC/B format za bibliografske po- datke, 2008), normativni zapisi pa v formatu COMARC/A (COMARC/A format: za normativne podatke, 2003). For- mat COMARC temelji na formatu UNIMARC, razvija in vzdržuje pa ga Institut informacijskih znanosti (IZUM). Večina polj v formatu COMARC/B je prevzeta iz biblio- grafskega formata UNIMARC (Hopkinson ur., 2008). Ob- stajajo pa nekatera polja, ki so bila v formatu COMARC/B dodana, ki so obravnavana drugače ali pa jim je bil pripisan drugačen pomen kot v bibliografskem formatu UNIMARC. Tako v formatu COMARC/B ni polj, pri katerih bi bil po- men posameznih podatkov določen s položajem podatka v polju (kot je to v bibliografskem formatu UNIMARC). Taka polja so bila spremenjena v polja s podpolji (npr. polja 100, 105, 110, 117 itd.). Spremenjena je bila na primer uporaba podpolj v polju 011; v povezovalnih poljih bloka 4XX se za kontinuirane vire uporabljata le podpolji a in x; v poljih 421, 423, 481 in 482, kjer se v zapisih za monografske publika- cije lahko uporabljajo vgrajena polja, se lahko vgrajujejo le nekatera dogovorjena polja; polje 488 se uporablja le za kon- tinuirane vire; v polju 675 so bila dodana podpolja c, s in u. Normativna kontrola v sistemu COBISS.SI ni popolna. Obstaja samo normativna kontrola za osebna imena, za vse druge segmente (korporativna imena, enotni naslovi del, predmetne oznake) pa je ni. Zato v bibliografskih zapisih v bloku za nacionalno rabo 9XX še uporabljamo polja od 910 do 912 za variantne oblike imen korporacij in polja od 960 do 969 za variantne oblike predmetnih oznak. V nadaljevanju bom poskušala s primeri iz prakse pri- kazati nekaj dilem in težav, s katerimi se srečujemo pri bibliografski obdelavi gradiva v danih razmerah, ko se v praksi večkrat vprašamo: "In kaj naj naredim zdaj?". Skupine uporabnikov Kot sem omenila že v uvodu, je naša največja pozornost namenjena našim uporabnikom. Zavedamo se, da je do- stopnost gradiva zelo odvisna od ustreznih podatkov v katalogu, kar vpliva na izposojo oz. obrat gradiva. Podat- ki so namenjeni predvsem temu, da uporabniki čim lažje najdejo gradivo, ki ga iščejo. Posebej občutljivi uporabniki so otroci in uporabniki s posebnimi potrebami. Med uporabnike s posebnimi potrebami prištevamo invalidne osebe, npr. slepe in sla- bovidne, gluhe, naglušne in gluhoneme itd., in pa osebe s težavami pri branju, kot so dislektiki, ljudje po poškodbi glave, lažje duševno prizadeti itd. Tem občutljivim skupi- nam uporabnikov namenjamo še posebno pozornost. V knjižnici smo se dogovorili, da bomo gradivo, primer- no za občutljive skupine, še posebej označili. Gradivo, namenjeno otrokom, lahko v formatu COMARC/B dokaj natančno označimo s kodo v podpolju 100e – Koda za namembnost , kjer opredelimo, kateri starostni skupini je gradivo namenjeno. Pogrešamo pa kode, s katerimi bi lahko natančneje opredelili specifičnosti gradiva, oz. kode, s katerimi bi lahko označili, da je gradivo primerno tudi (ne samo, ampak tudi!) za uporabnike s posebnimi potrebami (npr. za dislektike, za slabovidne itd.). Predla- gamo, da se v formatu COMARC/B za podpolje 100e (oz. v bibliografskem formatu UNIMARC za polje 100, pozicije 17–19 Target audience code ) dodajo ustrezne nove kode. V naši knjižnici smo se odločili, da kot praktično rešitev problema uporabljamo dogovorjene fraze, s katerimi opi- šemo lastnosti gradiva ali primernost gradiva za določene uporabnike. Take fraze so: "povečani tisk", "velike tiska- ne črke", "tipanke", "knjige za dislektike", "knjige za sle- pe", "znakovni jezik" itd. Te fraze vpisujemo kot opombe v podpolje 300a – Splošna opomba ali kot predmetne oznake v podpolje 610a – Prosto oblikovane predmetne oznake . V nekaterih redkih primerih obstaja primerna koda v podpolju 106a – Oznaka za fizično obliko , npr. 106a= d-povečani tisk ali 106a= f-Braillova ali Moonova pisava . Kadar je primerno, ti kodi seveda uporabimo. Med kodiranimi podatki, npr. v formatu COMARC/B, v podpolju 106a (ali v bibliografskem formatu UNIMARC, v podpolju 106a), pogrešamo kodo za "velike tiskane črke" in za "tipanke". Zavedamo se, da "velike tiskane črke" ne predstavljajo fizične oblike tiska in ne spadajo točno v to polje, vendar bi se nam umestitev tega podatka med kodirane podatke zdela pomembna; otroci, ki se še učijo brati, in ljudje s težavami pri branju večkrat iščejo prav publikacije, natisnjene samo z velikimi tiskanimi črkami. Iskanje po kodah bi bilo veliko lažje, kot je iska- nje po dogovorjenih frazah. Vpisovanje podatkov v polja opomb (polje 3XX oz. pod- polje 300a) in v podpolje za prosto oblikovane predmetne oznake (610a) povzroča težave tako pri vnosu podatkov kot pri iskanju tega gradiva. Pri vnosu mora katalogizator vedno upoštevati širok nabor dogovorjenih fraz in spoš- tovati dogovorjeno obliko vnosa. Ker vnos ni kodiran, se dogaja, da se pojavljajo napake, kot npr. zatipkani podatki, nedosledna uporaba ednine in množine itd. Upo- rabnike je treba na pravilno iskanje opozarjati in jim pri Anka Rogina: KATALOGIZACIJA V FORMATU COMARC – KAJ ZDAJ?