OZ 2014/2

56 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 tem pomagati, upoštevati pa je treba tudi možne napačne vnose. Ker so fraze dogovorjene le interno, jih lahko upo- rabljamo le pri iskanju v lokalni bazi naše knjižnice. To pomeni, da uporabnik, ki išče v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI, tega gradiva ne bo našel ali bo našel le nekaj naslovov. Za lažje iskanje smo na domači strani Mariborske knjižnice pripravili nekaj povezav z že vgrajenim iskalnim izrazom, npr. povezava za "Povečani tisk" (http://www.mb.sik.si/ seznam.asp?lang=sl&str=614 ali http://www.mb.sik.si/ seznam.asp?lang=sl&str=31) . Da bi bilo tako gradivo lažje prepoznavno tudi na policah, ga oblepimo z rumeno nalepko, piktogramom. Na podoben primer kot pri označevanju gradiva, primer- nega za določene skupine uporabnikov, naletimo tudi pri kodiranju tipov igrač. Igrače lahko sicer že zdaj veliko bolje kodiramo. V podpolju 001b – Vrsta zapisa upo- rabimo kodo r – tridimenzionalni izdelki in predmeti , v podpolju 117a – Posebna oznaka gradiva pa lahko upora- bimo več kod: ah – sestavljanke, ap – družabne in športne igre, aq – igrače, ar – punčke in at – modeli za sestavljanje. Vendar nam ta razdelitev ne ustreza povsem, saj bi želeli opredeliti pedagoško skupino igrač in tako opozoriti, da igrača vpliva na razvoj določenih sposobnosti pri otroku. V naši knjižnici zato v ta namen ločujemo naslednje sku- pine igrač: • konstrukcijske, • posnemovalne, • senzorične, • tehnične, • razgibavalne, • ljubkovalne in • izobraževalne igrače ter • družabne igre. Podobno kot v prejšnjem primeru problem rešujemo z do- govorjeno frazo, ki jo vnašamo v podpolji 300a – Splošna opomba in 610a – Prosto oblikovane predmetne oznake . Pri igračah se pogosto dogaja, da imajo naslov samo v tujem jeziku; da bi uporabniki igračo lahko identificirali, mora tako katalogizator sam dodati preveden naslov. Za vnos prevedenega naslova uporabljamo podpolje 541a – Prevedeni naslov. Zgodi se tudi, da igrača sploh nima poimenovanja in si mora "naslov" izmisliti katalogizator. Težave pri iskanju, podobno kot v prejšnjih primerih, rešujemo z navodili o iskanju in z vnaprej pripravljenimi povezavami za uporabnike. Na domači strani knjižnice zbirko igrač, igroteko, še posebej predstavljamo (http://www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=21) . Zbirke knjižni^nega gradiva Naslednji problem, s katerim se srečujemo, je, kako na nivoju bibliografskega zapisa navesti pripadnost gradiva neki posebni zbirki iz fonda naše knjižnice. Gradimo različne knjižnične zbirke: domoznansko zbir- ko, filmsko zbirko, avdiozbirko, zbirko igrač. Posebnost naših zbirk je, da niso fizično postavljene na enem mestu, temveč so "sestavni deli" vsake od zbirk razpršeni v vseh 19-ih enotah knjižnice. Podatek, ki združuje gradivo v zbirko, tako ne more biti gradivu pripisan na nivoju zalo- ge, npr. v signaturi, temveč smo morali poiskati drugačen način označevanja. V bibliografskem formatu UNIMARC obstaja polje 852 – Location and call number , ki bi bilo ustrezno za vnos ta- kšnih podatkov, vendar pa tega polja format COMARC/B na žalost ne vsebuje. Praktično rešitev smo zato izpeljali tako, da v podpolje 830a – Splošna katalogizatorjeva opomba vnašamo do- govorjeno frazo, npr. "Domoznanska zbirka SIKMB" ali "Filmska zbirka SIKMB". Gradivo, ki ga najdemo po iskanju s frazo "Domoznanska zbirka SIKMB" (http:// www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=739) , tvori po- sebno, domoznansko zbirko, najdemo pa ga v različnih enotah knjižnice: v Novi vasi, Lovrencu na Pohorju, Ru- šah, v osrednji enoti na Rotovžu itd. Zaradi razpršenosti gradiva po posameznih enotah ne moremo iskati po po- datkih iz signature. Del domoznanske zbirke predstavljajo tudi članki, ki pa zaradi svoje narave signature sploh nimajo. Tudi zato signatura ni primerna za iskanje. Zavedamo se, da tak vnos v podpolje 830a ni v skladu z namembnostjo podpolja 830a, ki je predpisana v formatih COMARC/B in UNIMARC, vendar pa nam omogoča, da predstavimo posebno zbirko. Iskanje podatka je mogoče, saj je podpolje 830a indeksirano. Podatek vnašamo le v našo lokalno bazo podatkov, zato ga je na vzajemnem nivoju, v bazi podatkov COBIB.SI, mogoče najti le v primerih, ko smo kreatorji bibliografskega zapisa in se popolna verzija zapisa shrani tudi v vzajemni bazi. Kljub neustreznosti, morda celo nepravilnosti, ta način označe- vanja uporablja več knjižnic po Sloveniji. To dejstvo kaže na širšo potrebo, ne samo potrebo Mariborske knjižnice, po združevanju bibliografskih zapisov v zbirke ter na potrebo po ustreznejši rešitvi na nacionalni ravni. Format COMARC/B kot rešitev sicer ponuja polje 993 – Polje Anka Rogina: KATALOGIZACIJA V FORMATU COMARC – KAJ ZDAJ?