OZ 2014/2

M T 65 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Slika 1: Mreža avtonomnih sistemov COBISS (Vir: Arhiv IZUM) Območje, kjer deluje COBISS.Net, je na zemljevidu evropskih jezikov znano po številnih avtohtonih starih in novih jezikih ter tudi po uporabi dveh pisav. Za IZUM je uporaba dveh pisav v vzajemni katalogizaciji bila in še vedno je velik izziv za nadaljnji razvoj sistema COBISS. Sistem COBISS Znanje, potrebno za organizacijo in upravljanje knji- žničnega informacijskega sistema na platformi COBISS, temelji na dosledni uporabi mednarodnih standardov v sistemu COBISS. Kljub visoki standardizaciji knjižnične dejavnosti moramo v postopku organizacije knjižničnega informacijskega sistema na platformi COBISS v drugih državah upoštevati jezikovne razlike, v določenih državah pa tudi kulturne in organizacijske posebnosti. Nacionalni centri COBISS, ki delujejo v okviru nacionalne knjižnice, skrbijo za ustrezno implementacijo nacionalne prakse v splošni model COBISS; skupaj z lokalnimi knjižnicami sooblikujejo nacionalni knjižnični sistem na platformi COBISS. Knjižnicam, ki sodelujejo v sistemu COBISS, je na voljo vrsta lokalnih aplikacij: COBISS3/Nabava, COBISS3/ Serijske publikacije, COBISS3/Zaloga, COBISS3/Izpo- soja, COBISS3/Medknjižnična izposoja, COBISS3/Izpisi in COBISS3/Upravljanje aplikacij. Lokalne aplikacije podpirajo avtomatizacijo večine knjižničnih dejavnosti, še posebej pa tistih procesov, ki so povezani z upravlja- njem knjižnega fonda in dostopom do virov v elektronski obliki. Organizacijski model COBISS omogoča, da vsako enoto knjižničnega gradiva obdelamo samo enkrat; takoj nato je preko vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB do- stopna vsem udeležencem v nacionalnem sistemu in tudi v mreži COBISS.Net. Za uspešno delovanje vzajemne katalogizacije sta izjemnega pomena kakovost zapisov ter tesna povezanost lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. V sistemu COBISS kakovost in doslednost zagotavljamo z normativno kon- trolo vnosa osebnih imen avtorjev, s kontrolo podvojenih zapisov in z vnosom podatkov, podprtim z globalnimi in lokalnimi šifranti. Za vzajemno katalogizacijo potrebujemo usposoblje- ne in odgovorne katalogizatorje, ki se zavedajo, da bo njihovo delo vplivalo tudi na delo drugih knjižnic v sistemu. Tako h kvaliteti vzajemne katalogizacije pri- spevamo tudi s sistematičnim izobraževanjem katalo- gizatorjev, z vključevanjem dokumentacije o formatih COMARC v programsko opremo ter z razdelanim sis- temom pooblastil za delo v sistemu COBISS. Podrobne informacije o mreži COBISS.Net in platformi COBISS so na voljo na spletnih straneh COBISS. JEZIKI IN PISAVE V COBISS.Net Na območju COBISS.Net se srečujemo z več jeziki kata- logizacije, ki se zapisujejo v latinici ali cirilici. Srbščina je edini primer "sinhrone digrafije" (sočasne uporabe dveh zapisovalnih sistemov enega samega jezika) v Evro- pi. Cirilični in latinični zapisi se ne uporabljajo sočasno samo v Srbiji, ampak tudi v ožji regiji Jugozahodnega Balkana. Zato sinhrono digrafijo obravnavamo v treh avtonomnih sistemih COBISS. Uporabniški vmesnik programske opreme COBISS, vključno s katalogom COBISS/OPAC, obstaja v sedmih jezikih: slovenščini, srbščini (latinica in cirilica), bosan- ščini, makedonščini, albanščini, bolgarščini in angleščini; pri spletnem COBISS/OPAC-u je na izbiro še črnogorski jezik v cirilici in latinici. Za besedila v slovenščini ter za prevode v angleščino in srbščino poskrbimo v IZUM-u, za prevode v preostale jezike pa skrbijo nacionalni centri COBISS. Pri vzpostavitvi novega nacionalnega informacijskega sistema na platformi COBISS moramo biti posebej pozor- ni na posebnosti lokalnega jezika in pravopisa. Osnovni model, sistem COBISS za Slovenijo, temelji na sloven- ščini in slovenski abecedi. Zato smo bili pri prenosu tega modela v Srbijo, Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter v Bolgarijo pred izzivom vodenja kata- logov v dveh pisavah. Programske segmente COBISS, predvsem COBISS/Katalogizacijo, COBISS/Zalogo, COBISS/Izpise in COBISS/OPAC, pa smo morali še do- datno prilagoditi zaradi sinhrone digrafije v COBISS.SR, COBISS.CG ter COBISS.BH in COBISS.RS. Sinhrona digrafija jezika je več kot vzporedna uporaba dveh pisav. Pisava jezika katalogizacije, pisava signature, oznake lokacij in druga sporočila v komunikaciji z uporabniki ali partnerji se spreminjajo tako z vrsto knjižnice kot tudi z obdobjem v zgodovini knjižnice. Zlasti težko ocenimo navade uporabnikov glede uporabe pisav. Večina tistih Gordana Mazić: VZAJEMNA KATALOGIZACIJA V OKOLJU DVEH PISAV