OZ 2014/2

M T 81 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Branka Kerec: FORMAT COMARC ZA OPIS FOTOGRAFIJ Posebnosti pri popisovanju Natančnejši pregled vseh treh načinov popisovanja prika- že nekaj razlik pri vnosu. Način popisa izbere katalogiza- tor, tako da je odločitev subjektivna. Z vidika vzajemnega kataloga omogoča način izbire popisovanja časovni in posledično kadrovski prihranek, kar pa se lahko zdi tako le na prvi pogled, saj se v določeni časovni distanci lahko izkaže ravno nasprotno. Različni načini popisovanja tudi ne zagotavljajo konsistentnosti bibliografskih zapisov v katalogu. Hkrati bi lahko bila ista fotografija bibliograf- sko obdelana tudi na dva načina, kar je v praksi pri foto- grafijah sicer zelo malo verjetno, a kljub temu možno. Primer bibliografskega zapisa za posamično fotografi- jo (COBISS.SI-ID 58485249 ) Izbrano fotografijo smo samostojno popisali v maski vnosa za neknjižno gradivo (maska N). Gre za črno-belo portretno fotografijo Ade Thuma, ki jo je fotografiral ma- riborski fotograf Dragiša Modrinjak. Operna pevka Ada Thuma je bila članica zasedbe Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru vse od leta 1947. Fotografija ima torej fotografa oz. avtorja in naslov ter je z vidika domo- znanske zbirke gledaliških fotografij za Univerzitetno knjižnico Maribor pomembna z več zornih kotov. Da gre za posamično fotografijo, je vidno tako v bibliografskem zapisu v bloku podatkov o fizičnem opisu (kjer je navede- no "1 fotografija") kot tudi pri podatkih o zalogi, kjer sta navedeni ena signatura in ena inventarna številka. Primer bibliografskega zapisa za umetno tvorjeno zbirko fotografij (COBISS.SI-ID 66339585 ) Pri drugem načinu popisa fotografij smo se odločili, da več sorodnih fotografij povežemo v celoto. Fotografije smo združili v t. i. umetni zbirki in jih tudi popisali v maski vnosa za zbirne zapise (maska Z). Fotografije je knjižnica prejela v neurejenem stanju, kot je prikazano na spodnji sliki (slika 3). Slika 3: Prejete posamične fotografije z različnimi vse- binami, ki niso urejene po nobenih kriterijih (Vir: Arhiv UKM, 2014) Med prejetimi fotografijami je bilo sedem črno-belih fo- tografij iz predstave Hamlet, ki je bila uprizorjena v Slo- venskem narodnem gledališču Maribor v sezoni 1966/67. Te fotografije smo izločili, čeprav na njih nismo identifi- cirali vseh igralcev. Ker imajo fotografije več skupnih elementov, kot so foto- graf (Dragiša Modrinjak), naslov (Hamlet), leto nastanka (1966 ali 1967) in velikost (vse fotografije so dimenzij 24 x 32 cm), smo jih umetno združili v en bibliografski zapis. Tudi te fotografije so pomembne z domoznanskega vidika, ne samo po vsebini, avtorju in kraju, temveč tudi po provenienci. Univerzitetna knjižnica Maribor jih je prejela v zapuščini Frana Žižka, slovenskega dramaturga in režiserja ter gledališkega in filmskega ustvarjalca. Fran Žižek je kot rojen Mariborčan dolga leta umetniško delo- val v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Da gre za več fotografij, tudi v tem bibliografskem zapisu vidimo iz fizičnega popisa ("7 fotografij"), ravno tako pa tudi iz podatkov o zalogi (kjer ima vseh sedem enot isto signaturo, vsaka enota pa svojo inventarno številko). Primer bibliografskega zapisa za album fotografij (COBISS.SI-ID 66260993 ) Tretji način popisa, ki ga v COBIB-u omogoča format COMARC, je popis več fotografij skupaj in tako, kot so bile prvotno shranjene. S tem želimo ohraniti izvorno ure- jen in hranjen vrstni red. Običajno prejmemo fotografije že v albumu. Fotografije so v njem razvrščene tako, kot jih je z nekim namenom uredil njihov lastnik. V izbranem primeru smo popisali album iz zapuščine Frana Žižka s 162-imi fotografijami (slika 4). Slika 4: Popis 162 fotografij v albumu, izpis iz delovnega okolja COBISS3/Katalogizacija (Vir: UKM, 2014)