OZ 2014/2

82 ORGANIZACIJA ZNANJA 2014, LETN. 19, ZV. 2 Pri popisovanju albuma popisujemo fotografije kot celoto in so natančnejši podatki za posamične fotografije lahko pomanjkljivi. Čeprav je možnost takšne rešitve primerna ravno ali predvsem za fotografije, ki za knjižnico vse- binsko niso tako zelo pomembne ali imajo pomanjkljive podatke, pa se lahko po drugi strani določeni podatki o posamični fotografiji tudi izgubijo. Bibliografski zapis za album smo tako kot v prvem primeru popisa posamične fotografije tvorili v maski vnosa za neknjižno gradivo (maska N). Za koliko fotografij gre, je razvidno iz fizične- ga opisa ("1 album (162 fotografij)"), v podatkih o zalogi pa je viden le album kot celota. Podobno kot v prvem primeru ima enota le eno signaturo in eno inventarno številko. Pri inventarizaciji na tak način nastopi nekonsistentnost v primerjavi s popisom v ume- tno tvorjeni zbirki, v primeru poenotenja in inventariza- cije vsake posamične fotografije pa bi morali tvoriti 162 polj o zalogi. Vsebina fotografij V bibliografskem popisu strukturiramo v format COMARC vse podatke o tej fotografiji tako na nivoju opisne kot vsebinske katalogizacije. Ker je izpovedna moč samih fotografij izredno močna in njena vsebina namenjena zelo široki uporabi, je zaželeno, da vsebinski opis pove čim več o zaznanih realitetah na fotografijah. Ker sta pogled na fotografijo in videnje vizualnih vsebin med osebami različna glede na številne dejavnike (Kerec, 2008), je zelo dobrodošla možnost povezave fotografije v digitalni obliki z bibliografskim zapisom. To storimo v delovnem okolju z dodajanjem multimedijske vsebine in povezavo ustrezno poimenujemo. Tako ima uporabnik v COBISS/ OPAC-u možnost, da si fotografijo v digitalizirani obliki tudi ogleda neposredno z dostopom iz kataloga. To stori s klikom na poimenovano priponko, ki je na dnu biblio- grafskega zapisa (glej primer bibliografskega zapisa za fotografijo Ade Thuma COBISS.SI-ID 58485249 ). Prednosti in pomanjkljivosti Možnost, da lahko katalogizator skladno s poslanstvom svoje knjižnice in strokovnimi kriteriji izgradnje foto- grafske zbirke izbere enega izmed zgoraj opisanih nači- nov popisovanja glede na vsebino fotografij, predstavlja bistveno prednost pri obdelavi. Katalogizatorju je tako omogočena vsebinska presoja, ki pospeši ali raziskovalno poglobi sam postopek dela. Poleg tega format COMARC omogoča tudi popis tistih podatkov, ki sicer niso predmet samega standarda za po- pis knjižničnega gradiva ISBD(NBM) (1997), so pa lahko za popisovanje fotografskega gradiva izredno pomembni. Ti podatki so vključeni v popis po drugih standardih, npr. po standardu za popisovanje arhivskega gradiva ISAD(G) (2000). Podatke, kot so historiat in prevzem gradiva, po- sebnosti izvoda ipd., ki so z vidika ustreznega trajnega ar- hiviranja bistveni, lahko v formatu COMARC vključimo na nivoju lokacijskih podatkov posamičnega primerka. Popisovanje fotografij na opisane načine ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Ena izmed pomanjkljivosti je, da kodirani podatki v podpolju 116a ne omogočajo natančnejše definicije vrste gradiva za fotografije. Natančnejši način kodiranja je sicer omogočen za nekatere druge vrste gradiva, npr. za razglednice. V podpolju 116g lahko izberemo kodo za razglednico, medtem ko kode za fotografijo ne moremo izbrati. Posledično je temu primeren tudi izpis v COBISS/ OPAC-u: medtem ko je izpis ustrezen za razglednico, pa se podatek o fotografiji na osnovi kode v podpolju 116a glede na zgoraj predstavljene primere popisovanja ne iz- piše vedno ustrezno. Tako kodirani podatki pri pregledo- vanju kataloga uporabniku namreč ne omogočajo takojš- nje informacije o tem, ali gre za eno fotografijo ali je teh več, saj kodirani podatki ne omogočajo uporabe ednine ali množine. Tako je na prvem nivoju dobljenih rezultatov iskanja uporabljen izraz "fotografija", in sicer tako pri bibliografskem zapisu fotografije Ade Thuma kot tudi pri bibliografskem zapisu albuma s 162-imi fotografijami. Pri umetno tvorjeni zbirki pa se podatek, da gre za fotografi- je, popolnoma izgubi. Uporabnik dobi le informacijo, da je sedem fotografij iz predstave Hamlet po vrsti gradiva "umetna zbirka"; natančnejši podatek, da gre za fotografi- je, pa omogoči šele vpogled v sam bibliografski zapis. Čeprav je pripenjanje multimedijske vsebine oz. digitalizirane fotografije k bibliografskemu zapisu dobrodošlo, je pomanjkljivost slovenskega vzajemnega kataloga tudi, da popisovanje fotografij ne omogoča ak- tivnega sodelovanja uporabnikov. Gre za to, da bi vsebin- ske oznake lahko obogatili uporabniki. Sodelovalni način omogočajo številni spletni portali, npr. Flickr (https:// www.flickr.com/) . V Sloveniji je sodelovalni način upo- rabnikov od leta 2013 omogočen tudi na regijskem por- talu Kamra (http://www.kamra.si/ ). Zakaj torej ne bi tega ponujal tudi COBIB? Uporabniki lahko z dodajanjem svojih oznak izredno obogatijo informacije in naše védenje o fotografijah ter tako dopolnijo njihovo izrazno moč (slika 5). Branka Kerec: FORMAT COMARC ZA OPIS FOTOGRAFIJ