OZ 2015/1

7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 prestavili v šesti razred, in sicer v jesenski čas, saj morajo s prehodom na predmetno stopnjo učenci samostojno izdelovati seminarske naloge in referate, mnogi med nji- mi pa v šestem razredu že izdelujejo raziskovalne naloge v sklopu ZOTKS (Zveza za tehnično kulturo Slovenije, http://www.zotks.si/www/portal/sl/ ). V šestem razredu osnovne šole jim je sicer težko razložiti pomen navajanja in iskanja virov, saj v tem ne vidijo smisla in so to otroci, ki izhajajo iz prepričanja, da "stric Google ve vse". Ravno zato, da jih že od začetka navajamo na doslednost in kriti- čen premislek pri iskanju virov in literature, smo vztraja- li, da se s tem seznanijo že v šestem razredu. Zaradi velikosti razredov smo učence razdelili v tri skupi- ne. Učenci so krožili od knjižnice do računalniške učilni- ce in razreda; povsod so bili po dve šolski uri. V razredu jim je učiteljica, ki je mentorica pri številnih raziskoval- nih nalogah, predstavila koncept izdelave seminarske naloge. Učenci so se seznanili: • s pomenom in načinom zbiranja informacij (kakšne informacije iščemo, kje naj jih iščemo, koliko jih mo- ramo zbrati, kakšen je vrstni red zbiranja informacij), • z obveznimi elementi pisnega izdelka (naslovnica, kazalo, citiranje, navajanje virov), • s strukturo seminarske naloge (uvod, obdelava teme, zaključek) in • s tehničnimi elementi seminarske naloge (pisava, veli- kost besedila, razmik med vrsticami, robovi). Vse so si tudi zapisali v zvezek, saj morajo vse, kar so se naučili na dnevu dejavnosti, upoštevati pri seminarskih nalogah, ki jih bodo od zdaj naprej morali pisati. Slika 1: Zapisovanje v zvezek V knjižnici, ki je polna knjig in revij, so se seznanjali s pravilnim navajanjem virov. V dveh šolskih urah so se učenci seznanili s tem: • zakaj je tako pomembno navajati vire, • kako se navaja vire med besedilom in • kako se navaja vire ob koncu besedila. Vadili so navajanje literature ob koncu besedila. Na voljo so jim bile revije in knjige z enim avtorjem, z več avtorji ter brez avtorja. Največ težav jim je delalo iskanje teh podatkov in to, da niso videli smisla v navajanju virov. Besedilo preprosto prepišejo. Zato je zelo pomembna prva točka v sklopu dneva dejavnosti, ko jim razlagamo pomen navajanja virov. Slika 2: Navajanje virov ob koncu besedila Tretji sklop, ki je neposredno zadeval COBISS/OPAC, je potekal tako, kot je opisano v nadaljevanju. Najprej so bili učencem razdeljeni kratki anketni vprašalniki o COBISS-u, ki so jih le-ti izpolnili in vrnili. Nato so bili učenci seznanjeni s tem, kaj COBISS sploh je. Delo je potekalo tako, da so preko projekcije na platnu opazovali potek iskanja določenega gradiva. Sprva so morali samo opazovati, drugače bi nastala anarhija, saj bi vsak učenec želel informacijo takoj, celotni skupini, z različnimi teža- vami in vprašanji, pa je nemogoče odgovoriti hkrati. Najprej smo odprli Googlov brskalnik in ugotovili, kako lahko pridemo do COBISS-ove spletne strani. Razlože- no jim je bilo, kaj pomeni ta kratica ter kaj pomenijo in predstavljajo tujke, npr. kooperativni. Potem smo si bolj podrobno pogledali baze podatkov, in sicer COBIB.SI, različne baze podatkov o vseh vrstah knjižnic in COLIB.SI . Sledil je podroben prikaz poteka iskanja gradiva. Prika- zano jim je bilo, kaj se zgodi, če niso natančni in iščejo po napačni bazi podatkov. Ugotavljali smo, koliko je lahko zadetkov pri iskanju po COBIB-u ali po lokalnih bazah, kako se lotimo iskanja, če imamo zelo specifično vprašanje, katere podatke lahko vidimo, če kliknemo na gradivo, kje vidimo, ali je knjiga izposojena in po- dobno. Sledilo je seznanjanje s tem, kaj vse nam sistem omogoča: rezervacijo gradiva, podaljševanje roka iz- Mateja Drnovšek: KAKŠEN COBISS, KNJIŽNIČARKA?