OZ 2015/1

8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 posoje gradiva itd; prikazana je bila mobilna aplikacija mCOBISS. Zatem so bile učencem razdeljene naloge in sami so morali poiskati zahtevane podatke. Na koncu smo točnost njihovih podatkov preverili. Delo jim je šlo dobro od rok in iskanje jim ni delalo težav. Velika večina podatkov je bila pravil- nih. Če so se zmotili, je bilo to le zato, ker niso bili natanč- ni in niso iskali v pravi bazi podatkov (npr. baza Knjižnice Osnovne šole Polje in baza Knjižnice Polje). Slika 3: Iskanje po COBISS/OPAC-u Pri iskanju podatkov so opazili stvari, na katere mi niti nismo pozorni. Ob pregledu baze COLIB.SI so na primer imeli težave pri iskanju elektronskega naslova in de- lovnega časa, takoj pa so opazili, koliko zaposlenih ima knjižnica. Ob koncu so ponovno izpolnjevali vprašalnik, ki je vse- boval dve ponovljeni vprašanji. anketni vpra[alnik Anketni vprašalnik ni bil namenjen le učencem šestega razreda, ampak učencem celotne predmetne stopnje; razlika je bila le v tem, da so samo šesti razredi ob koncu dneva dejavnosti dobili dve ponovljeni vprašanji. Z vpra- šalnikom smo želeli ugotoviti, ali se bo med generacijami pojavila kakšna razlika. Z dnevi dejavnosti smo namreč začeli v šolskem letu 2013/14. Torej je bil dan dejavnosti že izveden v letošnjem sedmem razredu. Po naključju pa tudi v lanskem osmem (letošnjem devetem) razredu, saj je bila nepričakovano od- povedana šola v naravi in smo te dneve na šoli morali za- polniti z dnevi dejavnosti. Torej so edini na šoli, ki niso bili sistematično seznanjeni z iskanjem po COBISS/OPAC-u, osmošolci. Vprašalnik (slika 4) je vseboval naslednje zahteve in vprašanja: • Si že kdaj slišal za COBISS? • Razloži s svojimi besedami, kaj je COBISS. • Katere vrste podatkov lahko najdeš v COBISS-u? • Sam že iščeš informacije po COBISS/OPAC-u? • Na kakšen način poiščeš knjigo v knjižnicah? Slika 4: Anketni vprašalnik V šestem razredu je tretjina učencev že slišala za COBISS. Znali so navesti, da je to program, s katerim je mogoče preveriti, ali knjižnica določeno knjigo ima ali ne, ter tudi, ali je ta knjiga izposojena. Niso pa znali navesti, katere podatke je mogoče poiskati v COBISS/OPAC-u. Samo dva učenca sta že sama iskala po COBISS/OPAC‑u. Drugi se zanašajo na knjižničarko, da jim bo poiskala knjigo ali drugo gradivo. Takšno je bilo stanje pred dnevom dejav- nosti, ko tega sistema še niso poznali, vsaj ne sistematično. Ob koncu dneva dejavnosti sta jim bili ponovno zastav- ljeni le dve vprašanji. S svojimi besedami so morali razložiti, kaj je COBISS, in navesti, katere podatke je mogoče poiskati v COBISS-u. Prav vsi učenci so znali povedati, za kaj uporabljamo COBISS/OPAC: iščemo gradivo, rezerviramo gradivo, podaljšamo rok izposoje gradiva. Znali so tudi našteti, katere podatke lahko najde- mo: podatke o razpoložljivosti gradiva, avtorju, gradivu, o prevajalcih, številu strani itd. Sedmošolci v šolskem letu 2014/15 so tisti, ki so se prvi udeležili spoznavanja COBISS-a, kot je bilo predstavlje- no. Velika večina učencev še vedno ve, kaj COBISS je in čemu je namenjen. Vedo, da si z njegovo pomočjo lahko poiščejo gradivo, ga rezervirajo, podaljšajo rok izposoje, da lahko izvedo številne podatke o knjigah (ne omenjajo pa drugega gradiva). Skoraj polovica med njimi zna doma preveriti, ali je določena knjiga dostopna, le četrtina med njimi pa si jo potem v knjižnici tudi sama poišče. V generaciji osmošolcev, ki se ni sistematično učila, kako iskati po COBISS/OPAC-u, je le četrtina med njimi že slišala za COBISS. Tisti, ki so že slišali za COBISS, so vedeli, katere podatke lahko poiščejo. Samo pet učencev Mateja Drnovšek: KAKŠEN COBISS, KNJIŽNIČARKA?