OZ 2015/1

10 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Primož Južniè Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Kontaktni naslov: primoz.juznic @ ff.uni-lj.si UVOD Temeljni konsenz med različnimi deležniki in nosilci znanstvene politike je, da je podpora znanstvenemu razi- skovanju utemeljena z njeno koristnostjo za družbo. Zna- nost naj bi prispevala k splošni blaginji tako v spodbuja- nju gospodarskega razvoja kot pri izboljšanju kakovosti življenja in zato deluje kot gonilna sila sodobne družbe. Znanost je torej mogoče izpostaviti kot gonilo ekonom- skega, tehnološkega in družbenega razvoja ali tudi kot dejavnost, ki odkriva novo in razkriva skrito. Znanstveno raziskovanje je mogoče opredeliti tudi kot dejavnost, s katero izobrazimo vrhunske strokovnjake, tako da so sposobni zasesti najzahtevnejša delovna mesta in prevzeti najbolj kompleksne naloge v družbi. Ocenjevanje znan- stvenega raziskovanja kot procesa, namenjenega ustvarja- POMEN UREJENIH BIBLIOGRAFIJ ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA Izvle~ek Visokošolske in znanstvene knjižnice ter knjižničarji so bili vedno pomembni partnerji znanstveno- raziskovalne skupnosti. Zaradi razvoja komunikacije v znanstveni sferi, dostopnosti informacijskih virov v elektronski obliki ter zaradi omrežij in nacionalne znanstvene politike se knjižničarji soočajo z iskanjem novih načinov sodelovanja z znanstvenimi skupnostmi. V članku je predstavljen primer Slovenije, kjer je bila uvedena celovita baza podatkov o znanstvenih bibliografijah, da bi s tem omo- gočili transparentnost znanstvene politike in rezultatov raziskav. Knjižničarji kot informacijski stro- kovnjaki so tako dobili novo področje dela, ki zahteva nove veščine in dodatno strokovno znanje, vendar pa jim tudi ponuja možnost, da postanejo aktivni nosilci znanstvene politike. Klju~ne besede znanstvene knjižnice, knjižničarji, bibliometrija, bibliografije raziskovalcev Abstract Academic and research libraries/librarians were always important partners to the scientific research community. As a result of developments in scholarly communication, information resources avai- lability in electronic form, networks and national research policies librarians are challenged to find new ways to engage with research communities. The paper presents the case of Slovenia, where a complete database of scientific bibliographies was introduced to enable transparency of science policy and research results. Librarians as information experts have received a new area of work, which requires new skills and expertise and gives librarians a chance to become active stakeholders in research policy. Keywords research libraries, librarians, bibliometrics, researchers' bibliographies Članek je nastal na osnovi predstavitve z istoimenskim naslovom na konferenci COBISS 2014. Maribor, 19.–20. november 2014. nju znanja, ki bi lahko prispevalo k doseganju gospodar- skih in socialnih ciljev, ni preprosto, saj so povezave med njim in rezultati, ki prispevajo k splošni blaginji, zelo zapletene in interaktivne. Knjižnice (predvsem visokošolske in specialne) in knji- žničarji so bili vedno pomembni partnerji za znanstveno- raziskovalno skupnost. Hiter razvoj znanstvenega komu- niciranja in dostopnost informacijskih virov v elektronski obliki sta pred knjižničarje postavila nove izzive; treba je najti nove načine za sodelovanje z znanstvenoraziskoval- no skupnostjo. Sprememba v informacijskem vedenju ter načinih iskanja in uporabe informacijskih virov je dej- stvo, ki zahteva, da se morajo knjižnično-informacijske storitve za te uporabnike spreminjati veliko hitreje kot na drugih področjih knjižničarstva. doi:10.3359/oz1501010 1.04: STROKOVNI ČLANEK