OZ 2015/1

11 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Pri tem gre za več kot samo za dejstvo, da so informa- cijski viri za potrebe znanstvenega raziskovanja že nekaj desetletij elektronsko oz. digitalno dostopni prek številnih specializiranih bibliografskih baz podatkov, v tem dese- tletju pa je izbrana literatura prek portalov e-revij postala dostopna tudi v celoti. Znanstvena dejavnost je namreč v veliki meri tudi informacijska dejavnost. Znanstvenik uporablja informacije, ki jih je pridobil sam s svojim delom, skupaj z informacijami, ki jih prejme prek (pravi- loma objavljenih) rezultatov raziskovalnega dela drugih znanstvenikov in raziskovalcev. Ta uporaba informacij poteka v vseh fazah raziskovalnega procesa interaktivno. Zato lahko znanost danes razumemo kot informacijsko dejavnost (zbiranje, obdelavo in razširjanje informacij). V bistvu je znanost že od nekdaj delovala na tak način, vendar do današnje moderne dobe kritična masa informa- cijskih virov ni bila dovolj velika, da bi bila ta funkcija znanosti dovolj vidna in opazna. Osnovna značilnost tega informacijskega procesa, ki je pogosto opisan kot proces znanstvenega informiranja in komuniciranja, je oblika. Temeljni del tega procesa so objave rezultatov znanstvenega raziskovanja; te omogo- čajo preverljivost in ponovljivost raziskav ter s tem zane- sljivost in natančnost dobljenih rezultatov. Ne samo, da oba procesa prispevata k razvoju znanosti, ampak ga tudi omogočata. Znanstveniki objavljajo svoje raziskovalne rezultate pred- vsem kot članke v znanstvenih revijah. Zato danes članki v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah za veliko večino znanstvenih področij predstavljajo najpomemb- nejšo obliko objave. Članki gredo skozi postopke recenzij in ocenjevanja (strokovni pregled), vrhunske znanstvene revije objavijo le majhen del prejetih člankov. Drugi del ocenjevanja in nadzora kakovosti objav znanstvenih ra- -ziskav je povezan s tem, v kakšni meri drugi znanstve- niki uporabljajo te publikacije; to se kaže v njihovem navajanju publikacij, kar lahko merimo oz. vrednotimo kot citate. Zato imajo danes znanstvene revije v sistemu znanstvene- ga informiranja in komuniciranja dva bistvena pomena: • Objavljanje v znanstvenih revijah predstavlja temeljni način in obliko znanstvenega komuniciranja. • Znanstvene revije igrajo ključno vlogo v sistemih ocenjevanja znanstvene odličnosti. Informacije, ki jih pridobimo iz znanstvenih informacij- skih virov, omogočajo tudi vrednotenje teh objav. VLOGA KNJIŽNI^ARJEV PRI VREDNOTENJU ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA Evalvacija raziskovanja je postala pomembna naloga upravljavcev raziskovalne dejavnosti in nosilcev razisko- valne politike. Pogosto gre za pomemben del odločanja o financiranju in alokaciji sredstev, ki je vpeto v širšo znanstveno politiko. Analiza objavljanja in predvsem odmevnosti/citiranja je danes splošno sprejeto orodje pri procesih vrednotenja znanstvene uspešnosti in odličnosti. Odzivi so pomembni za ohranjanje strokovne in organiza- cijske legitimnosti knjižničarjev, ki podpirajo znanstveno raziskovanje oz. katerih uporabniki so raziskovalci. Ohra- njanje legitimnosti vključuje tudi iskanje alternativnih načinov uporabe obstoječih storitev in hkrati razvijanje novih. Glavni dejavniki sprememb so uporabniki, knji- žničarji kot informacijski strokovnjaki pa na te izzive odgovarjajo s spremenjenimi in inovativnimi storitvami na različnih novih področjih, kot sta bibliometrija in upravljanje raziskovalnih podatkov (Corrall, et al., 2013). Še eno novo področje knjižničarjev, ki delajo v visoko- šolskih in specialnih knjižnicah, predstavljajo institucio- nalni repozitoriji, razširitev klasičnih knjižničnih zbirk in njihov pomemben prispevek h gibanju za odprti dostop (angl. open access, OA ) (Ojsteršek, et al., 2014; 2014a). Vsak sistem vrednotenja potrebuje ustrezne informacije, informacijske vire, informacijski sistem. Iz mnogih dr- žav poročajo o aktivni vlogi knjižničarjev pri različnih procesih vrednotenja raziskovalne dejavnosti na njihovih ustanovah. Nekaj novejših študij in poročil ugotavlja, da lahko knjižnice in knjižničarji izboljšajo svoj status in vrednost na svojih ustanovah s svojim delom oz. podpo- ro takšnemu ocenjevanju raziskovalnega dela (Haddow, 2012; Wong, et al., 2015). V Sloveniji smo se odločili za specifičen informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS (Slovenian Current Research Infor- mation System). SICRIS je bil v sedanji obliki vpeljan leta 1998, četudi je bil oblikovan že več kot deset let pred tem (Južnič, et al., 1988). Vsebuje bistvene informacije o raziskovanju in najpomembnejše raziskovalne rezultate (znanstvene in socialno-ekonomskega pomena). SICRIS je povezan s sistemom COBISS.SI oziroma z njegovo bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI ; to omo- goča vpogled v bibliografije raziskovalcev ter tudi analize in izračune na osnovi sprejetih metodologij. Slovenija ima centraliziran in enoten sistem bibliografij raziskoval- cev, ki so del sistema COBISS. Bibliografije raziskoval- cev so postale del sistema leta 1994; leta 1997 so postale obvezne. Odnos knjižničarjev do te nove dejavnosti je bil različen. Nekateri knjižničarji so se bali tako dodatnega dela kot tudi potrebnega usposabljanja. Drugi so bili nav- Primož Južnič: POMEN UREJENIH BIBLIOGRAFIJ ...