OZ 2015/1

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 dušeni, saj so raziskovalci njihovo delo začeli bolj ceniti, še posebej z uvedbo spletne aplikacije in standardizirane- ga vmesnika (Seljak in Bošnjak, 2006). Za bibliografije torej skrbijo knjižničarji matičnih raziskovalnih ustanov (univerz in javnih raziskovalnih zavodov), pravilnost vnosov pa nadzorujejo Osrednji specializirani informacij- ski centri (OSIC-i). Osnova za delovanje OSIC-ev je zapisana v Zakonu o knjižničarstvu, ki v svojem 32. členu pravi takole: "Pristojni minister določi osrednje specializirane informa- cijske centre, ki na posameznem znanstvenem, strokov- nem ali problemsko orientiranem področju koordinirajo vsebinsko obdelavo dokumentov in usklajeno gradnjo specializiranih podatkovnih zbirk." Pri bibliografijah raziskovalcev v okviru SICRIS-a poteka tudi povezava s podatki o citiranju v dveh mednarodnih podatkovnih zbirkah, in sicer sprva samo v Thomson‑Re- utersovi zbirki Web of Science (WoS), od leta 2013 pa tudi v podatkovni zbirki Scopus, ki jo vodi založba El- sevier. WoS in Scopus se danes v svetu uporabljata kot informacijska vira za vrednotenje odmevnosti, sicer z določenimi zadržki, ter tudi kvalitete raziskovalne dejav- nosti. Ta je sicer drugačna od prvotno zamišljene upo- rabe bibliografskih baz podatkov za iskanje relevantnih informacijskih virov za raziskovalno delo. Toda danes jo uporabljamo predvsem pri ocenjevanju odmevnosti oz. kvalitete objav raziskovalnih rezultatov, saj iz njih prido- bivamo bibliometrijske indikatorje ali kazalnike. Kljub vsem pomanjkljivostim se ti uporabljajo kot nadomestek dejanskih odmevnosti in zadnji rezultati kažejo, da ima- jo, kljub omejitvam, svojo težo ( Thelwall in Fairclough, 2015). Financerji raziskovalnega dela v svetu pogosto upo- rabljajo bibliometrijske kazalnike kot način vrednotenja uspešnosti in odmevnosti raziskovalnega dela. Ta način vrednotenja je lahko samostojen ali pa je povezan z raz- ličnimi sistemi recenzentskih postopkov. Praviloma gre za naknadno vrednotenje (angl. ex-post assessment ) razis- kovalnih ustanov, univerz ter posameznih organizacijskih enot znotraj le-teh. Med primeri, ki so prikazani in ob- javljeni v znanstvenih revijah, so Italija (Rebora in Turri, 2013), Španija (Gómez-Sánchez in Isabel-Gómez, 2013), Avstralija (Butler, 2007). Podatki, ki pri takšnem ocenje- vanju oz. vrednotenju služijo kot osnova bibliometrijskih kazalnikov, so pridobljeni iz mednarodnih bibliografskih baz, kot sta WoS in Scopus. Pri tem so marsikje (npr. v Italiji) klasičnemu sistemu kolegialnega ocenjevanja (angl. peer review ) dodali tudi bibliometrijske kazalnike. Redkejši so celoviti informacijski sistemi, ki bi, tako kot v Sloveniji, gradili posebno bazo podatkov in jo potem nadgrajevali s podatki iz mednarodnih bibliografskih baz, te podatke pa bi uporabljali pri sistemih za vrednotenje. Tovrstni informacijski sistemi so nastali v zadnjih desetih letih v manjših evropskih državah, kot so Belgija (flamski del) (Debackere in Glaenzel, 2004), Danska ( Ingwersen in Larsen 2014 ) in Norveška (Schneider, 2009; Sivertsen in Larsen, 2012). Vzroki so predvsem v tem, da se je v večjih evropskih državah, kjer deluje tudi več različnih fi- nancerjev, težko dogovoriti o enotnih kriterijih za vodenje takšne bibliografske baze. Po mednarodno primerljivih podatkih gre za države, ki se po razvitosti svojega znan- stvenega raziskovanja uvrščajo visoko. Tudi Slovenija sodi med te države, kar kaže na vpliv tako vodenih bib- liografij. V Sloveniji je od uvedbe COBISS-a za vodenje bibliografij število objav v uglednih mednarodnih revijah zelo hitro rastlo (Demšar in Južnič, 2014); Slovenija je na petem mestu, če jo po številu objav na prebivalca primer- jamo z drugimi članicami EU. Tudi podatki za posamez- na področja (npr. poslovne in ekonomske vede) kažejo podobno sliko (Čadež (Cadez), 2013). V Sloveniji imajo podatki iz SICRIS-a dva namena: 1. Ti podatki se upoštevajo v metodologiji vrednotenja raziskovalne uspešnosti. Uporabljajo jih različne usta- nove: ARRS, univerze in javni raziskovalni zavodi. 2. Ti podatki so zelo zanimivi in uporabni tudi kot vir za različne bibliometrijske raziskave. S sodelavci smo v zadnjih letih na osnovi podatkov iz SICRIS-a uspeli narediti različne analize in primerjave. Primeri: 1. Primerjava ekspertnih ocen in bibliometrijskih indi- katorjev pri izbiri projektov za financiranje (Južnič, et al., 2010). 2. Primerjava raziskovalnih skupin na različnih znan- stvenih področjih (Pečlin in Južnič, 2012). 3. Mednarodno sodelovanje in vpliv na odmevnost objav (Pečlin, et al., 2012). 4. Primerjava WoS in Scopus (Bartol, et al., 2014). Zelo pomembno je, da postanejo knjižničarji iz visokošol- skih in specialnih knjižnic, ki podpirajo znanstveno razi- skovanje, bolj aktivni pri uporabi bibliometrijskih metod za različne analize, evalvacije in raziskovanje. V zadnjih desetletjih se je bibliometrija oblikovala kot ena osnovnih raziskovalnih metod v informacijski znanosti (danes jo praviloma obravnavamo kot bibliotekarsko in informacij- sko znanosto). Žal je v mnogih pogledih izgubila poveza- vo s svojo osnovo, ki je družboslovna, in postaja vse bolj tehnična. Pri tem se pozablja, da je znanost družbeni po- jav in ga je kot takšnega treba tudi raziskovati. Tudi citati so družbeni pojav in ne samo tehnični podatki objektivnih merjenj. Nove možnosti so torej povezane z bibliograf- Primož Južnič: POMEN UREJENIH BIBLIOGRAFIJ ...