OZ 2015/1

13 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 skimi podatki in knjižničarji kot informacijski strokov- njaki morajo dokazati svojo strokovnost in utrditi status s tem, da aktivno sodelujejo pri razvoju novih strategij in bibliografskih praks. To od knjižničarjev pogosto zahteva nove veščine in dodatno znanje ter predstavlja izziv za izobraževalne ustanove, da razvijajo bibliometrijo. Poznavanje bibliometrijskih metod in njihova uporaba v vsakodnevni praksi lahko potencialno vplivata na vlogo knjižnice ter na njen položaj v širšem organizacijskem okviru univerze (Åström in Hansson, 2013). S svojim dolgoletnim strokovnim znanjem zbiranja, urejanja, razvrščanja in analiziranja podatkov ter poznavanja po- datkovnih zbirk in indeksov so knjižničarji dobro usposo- bljeni za še nastajajoče, vendar že tudi rastoče povpraše- vanje po bibliometrijskih storitvah (Bladek, 2014). S temi storitvami bi lahko aktivneje pomagali svojim uporabni- kom (raziskovalcem) pri objavljanju raziskovalnih rezul- tatov in dostopu do njih prek digitalnih institucionalnih repozitorijev (Hansson in Johannesson, 2013). Zaklju^KI Pomembno vlogo, pomen in odgovornost v drugačnem, bolj transparentnem sistemu predstavljanja raziskovalnih rezultatov so v Sloveniji dodelili knjižničarjem. Tega se knjižničarji morajo zavedati ter se s svojim kvalitetnim strokovnim delom tudi nenehno dokazovati. Danes se naloge in storitve knjižničarjev, ki podpirajo znanstveno raziskovalno delo, zelo spreminjajo. Klasične naloge, kot so iskanje in posredovanje informacij iz informacijskih virov ter omogočanje dostopa do njih, se zmanjšujejo in postajajo vse manj pomembne in opazne. Enoten in standardiziran vnos bibliografij v COBISS ter povezava s SICRIS-om nam omogočata izbiro; to je zelo pomembno in v Sloveniji smo glede tega v prednosti pred večino drugih držav. Danes sta na trgu dva približno enakovredna informacijska vira: WoS (Thomson Reuters) in Scopus (Elsevier). Uporaba oz. uporabnost obeh infor- macijskih virov je v Sloveniji odvisna od cene, za katero bosta oba ponudnika pripravljena ponuditi dostop do po- datkov. Z organiziranim vnosom bibliografij pa smo si v Sloveniji tako zagotovili možnost izbire. Ker je vnos bibliografij natančen in nadzorovan, je manj- ša tudi možnost napak, ki so v obeh zbirkah indeksov citi- ranja razmeroma pogoste. V manjših državah lahko lažje zagotovimo sistematično in natančno spremljanje svojih znanstvenoraziskovalnih rezultatov. Za financerje in upra- vljavce so urejeni podatki pomemben informacijski vir. Raziskovalci, ki delajo kvalitetno, si želijo, da je to tudi vidno in merljivo, knjižničarjem pa je v interesu, da dobi- jo dodatne naloge in pokažejo svoje strokovno znanje. Reference Åström, F. in Hansson, J., 2013. How implementation of bibliometric practice affects the role of academic libraries.  Journal of Librari- anship and Information Science , 45(4), pp. 316–322. Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pusnik, M. in Juznic, P., 2014. Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Sciento- metrics , 98(2), pp. 1491–1504. Bladek, M., 2014. Bibilometrics Services and the Academic Library: Meeting the Emerging Needs of the Campus Community. College & Undergraduate Libraries , 21(3-4), pp. 330–344. Butler, L., 2007. Assessing university research: a plea for a balanced approach. Science and Public Policy, 34(8), pp. 565–574. Corrall, S., Kennan, M. A. in Afzal, W., 2013. Bibliometrics and re- search data management services: Emerging trends in library support for research. Library trends , 61(3), pp. 636–674. Cadez, S., 2013. Social change, institutional pressures and knowledge creation: A bibliometric analysis. Expert Systems with Applica- tions , 40(17), pp. 6885–6893. Debackere, K. in Glänzel, W., 2004. Using a bibliometric approach to support research policy making: The case of the Flemish BOF-key. Scientometrics, 59(2), pp. 253–276. Demšar, F. in Južnič, P., 2014. Transparency of research policy and the role of librarians.  Journal of librarianship and information sci- ence, 46(2), pp. 139–147. Gómez-Sánchez, A. F. in Isabel-Gómez, R., 2013. Evaluation of Bio- medical Research in Spain: Bibliometric Indicators used by major Spanish Research Assessment Agencies. V: 14th International Conference of the International Society for Scientometrics and Informetrics (ISSI 2013), Vienna, Austria, 15–19 July 2013. [Con- ference poster] pp. 1973–1975. Haddow, G., 2012. Research support in a research assessment environ- ment: the experience of ‘new’ universities. Library and Informa- tion Research , 36(11), pp. 62–80. Hansson, J. in Johannesson, K., 2013. Librarians’ Views of Academic Library Support for Scholarly Publishing: An Every-day Perspec- tive. The journal of academic librarianship , 39(3), pp. 232–240. Ingwersen, P. in Larsen, B., 2014. Influence of a performance indicator on Danish research production and citation impact 2000–12. Sci- entometrics , 101(2), pp. 1325–1344. Južnič, P., Brezovar, M. in Pečlin., S., 1988. Razvoj informacijskega sistema raziskovalne skupnosti. V: Krajnc, N. in Urbajs, A. ur. Zbornik referatov. 2. jugoslovansko posvetovanje Razvoj univer- zitetnih informacijskih sistemov ob podpori sodobne informacijske tehnologije, Maribor, 11. – 13. novembra 1987. Maribor: Univerza. pp. 62–68.   Južnič, P., Pečlin, S., Žaucer, M., Mandelj, T., Pušnik, M. in Demšar, F., 2010. Scientometric indicators: peer-review, bibliometric methods and conflict of interests. Scientometrics , 85(2), pp. 429–441. Primož Južnič: POMEN UREJENIH BIBLIOGRAFIJ ...