OZ 2015/1

16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net in prostem pretoku bibliografskih zapisov, ki se kreirajo v avtonomnih nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemih sodelu- jočih držav, in sicer Slovenije, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Bolgarije in Albanije. Našteti sistemi so povezani v regionalno mrežo COBISS.Net . Na implementacijo sistema COBISS kot skupne platforme se pripravljajo še na Kosovu, odprto pa je tudi vabilo knji- žnicam na Hrvaškem. (O mreži COBISS.Net , 2015) Slika 1: Mreža avtonomnih sistemov COBISS (Vir: Arhiv IZUM) Med ključnimi značilnostmi integriranega vodenja knji- žničnih katalogov in bibliografij raziskovalcev sta izpo- stavljeni tudi racionalizacija in dodana vrednost. Vendar nastane dodana vrednost predvsem na trgu in ne v proizvo- dnji. Po uradni definiciji Statističnega urada Republike Slo- venije (2015) je dodana vrednost razlika med proizvodnjo v osnovnih cenah in vmesno potrošnjo v kupčevih cenah. Vmesna potrošnja predstavlja vrednost blaga in storitev, ki jih proizvajalec nabavi zato, da proizvede in proda drugo blago in storitve. Racionalno delitev dela in prihranek (O mreži COBISS.Net, 2015) pri obdelavi knjižničnega gradiva in vodenju kata- logov omogoča zlasti vzajemna katalogizacija. Za vsako enoto zadošča samo ena obdelava, nato pa je zapis preko vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov COBIB dostopen vsem udeležencem v sistemu COBISS in v mre- ži COBISS.Net . Programska oprema COBISS omogoča prevzemanje za- pisov iz katere koli vzajemne baze podatkov COBIB in iz katerega koli od vzajemnih katalogov v Evropi. Možno je tudi prevzemanje bibliografskih zapisov iz kataloga OCLC WorldCat. Izkazalo se je, da je prosta izmenjava bibliografskih zapi- sov v omrežju COBISS.Net učinkovitejša od kakršnega koli medsebojnega zaračunavanja prevzetih zapisov. Brez- plačna izmenjava velja le za bibliografske zapise, ki so originalno kreirani v katerem koli od avtonomnih knjižnič- nih sistemov sodelujočih držav, ne pa tudi za zapise, ki so prevzeti iz kataloga OCLC ali baze podatkov ISSN ipd. Med sistemi je bilo doslej izmenjanih preko 400.000 bibliografskih zapisov. Konec leta 2013 je bilo v 7 vzaje- mnih bazah podatkov COBIB skupaj preko 9 milijonov bibliografskih zapisov, v lokalnih bazah podatkov 734 knjižnic pa preko 20 milijonov bibliografskih zapisov. V letu 2013 so knjižnice v povprečju kreirale le 25 % novih zapisov, prevzele pa 75 % zapisov, kar pomeni zelo velik prihranek časa in denarja (Statistika vzajemne katalogiza- cije, 2014). Na prihranke časa in denarja kažejo tudi letne statistike vzajemne katalogizacije in izmenjave bibliografskih zapi- sov v mreži COBISS.Net. Z ekonomskega vidika sta kooperativni online knjižnič- ni informacijski sistem COBISS in mreža COBISS.Net primera pristnega razvoja tovrstnih sistemov z značilnimi elementi posttržne paradigme socialne ekonomije. Pojem socialne ekonomije so v osemdesetih letih 20. sto- letja uvedli francoski družboslovci, da so lahko pojasnili razlike med tržnim (zasebnim) in javnim (državnim) sek- torjem ter t. i. tretjim sektorjem, sektorjem prostovoljnega dela. (Jeantet, 1986) Po Jeremyju Rifkinu (1995; glej tudi Šercar, 2001) so se v preteklosti vedno odpirali novi sektorji; le-ti so absor- birali delovno silo, ki so jo zamenjale nove tehnologije. Iz poljedelstva se je delovna sila po industrijski revoluciji selila v industrijo, iz industrije v storitveni sektor. Vendar je sektor znanja v informacijski družbi sposoben absor- birati le manjši del delovne sile, ki zaradi mehanizacije, avtomatizacije, robotizacije in informatizacije ostaja brez dela, saj delo opravijo stroji, avtomati, roboti in računal- niki. S tranzicijo v informacijsko družbo namreč nastaja svet brez dela oz. svet globalne množične brezposelnosti. Množično zaposlovanje bo prisotno še dve generaciji. Kapitalizma brez brezposelnosti ni. Brezposelnost omo- goča nizko tržno ceno dela kot blaga, da bi si razred kapitalistov lahko prilastil čim večji dobiček iz kapitala. Zaradi brezposelnosti in drugih neodpravljivih protislovij so za kapitalistične družbe značilne nenehne napetosti in splošna nestabilnost. Alternativa za rešitev številnih pro- blemov, ki jih povzroča kapitalizem, naj bi bila posttržna paradigma socialne ekonomije, izvršna in zakonodajna veja oblasti pa naj bi poskrbeli za ustrezno zakonodajo. To spremeni tudi naravo politike, ki se ne ukvarja več le s tržnim gospodarstvom, temveč tudi s socialno ekonomijo kot najboljšo rešitvijo za alternativni institucionalni okvir civilizacije na prelomnici. Poraja se možnost, da se ljudje posvetijo ustvarjanju socialnega kapitala, ne pa finančne- ga dobička. Tvrtko-Matija Šercar: SOCIALNA EKONOMIJA SISTEMA COBISS ...