OZ 2015/1

17 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Osnova socialne ekonomije je omrežna ontologija za izmenjavo informacij in stvari. Začetek predstavlja vzajemna izmenjava glasbenih in videodatotek. Sledili so izmenjava informacij na blogih in e-knjig na spletu ter Wikipedia in izmenjava stvari (koles, avtomobilov, energije …) preko (super)interneta (Rifkin, 2014). Prve kartice za kataloge so bile koncipirane in kreirane v Franciji konec osemdesetih let 18. stoletja. Paul Otlet in Henri La Fontain sta leta 1895 začela re- alizacijo programa univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU), in sicer v obliki list- kovnega kataloga kot prve faze izgradnje RBU. Že konec prvega leta je zbirka štela 400.000 enot. RBU je v letu 1934, zadnjem letu vnosa zapisov, ko je belgijska vlada prekinila financiranje projekta, štel preko 15 milijonov zapisov. Zbirka je bila ohranjena do leta 1940, ko so nemški nacisti po okupaciji Belgije uničili njen večji del. Česa vsega le niso uničili! Leta 1901 je Kongresna knjižnica v Washingtonu začela razdeljevati drugim knjižnicam v ZDA tipkane kataložne kartice. Internet stvari je tridelna delitev interneta na komunika- cijsko, energijsko in transportno omrežje. Tridimenzio- nalni tiskalniki so realnost; danes razen fotografije lahko "natisnejo" tudi npr. okvir za sliko, jutri pa bodo lahko "sestavili" celo avtomobil! Poleg zadrug (kooperativ) in drugih oblik socialnega go- spodarstva kot posebnega sektorja pa nastajajočo socialno ekonomijo deljenja deloma prevzemata tudi kapital in tržišče. Vendar pa – zakaj bi uporabljali taksi, če se lahko organiziramo in financiramo zadrugo za vzajemno upora- bo avtomobilov v skupnem lastništvu. Globalna finančna in gospodarska kriza je imela uniču- joče posledice po vsem svetu. Na tisoče podjetij je bilo zaprtih, milijoni delovnih mest ukinjenih, veliko ljudi je izgubilo svoje domove, mnoga gospodarstva so se ujela v past dolga. Sanchez Bajo in Roelants v knjigi Kapital in past zadolževanja (2011) pokažeta, da se zadruge (ko- operative), čeprav prezrte od mnogih, povsod po svetu razmeroma uspešno spopadajo s krizo. Tudi sistem COBISS predstavlja digitalno socialno mrežo, ki deluje na temelju sodelovanja, vzajemnosti in izmenjave. Sodelovati (angl. to cooperate ) pomeni delati skupaj in za skupni namen ali se združiti v ustvarjanju želenih učin- kov. Kooperativno delo zahteva koordinacijo dejanj ter skupne cilje in usklajena stališča do harmoničnega vede- nja vključenega knjižničnega osebja. Sodelovanje kot aktivnost je način, kako doseči cilj(e). Treba je ločevati aktivnosti in cilje, da bi se izognili na- pačnemu sklepanju. Izbira ciljev sodelovanja je bistvena za zagotavljanje sodelovanja in za uspešno dokončanje projektov. Filozofska načela kooperativnega dela so osnova za obli- kovanje postopkov, ki predstavljajo sredstva za doseganje zaželenih ciljev (Pound in Dwight, 1984). V Uvodu k platformi COBISS (2014) je zapisano, da knjižnice svoje vloge v informacijski družbi ne morejo opravljati, če njihovo delovanje ni podprto s sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter če niso povezane v sistem (mrežo), saj ne morejo uspešno delo- vati kot osamljeni otoki, ampak se morajo povezovati ter s tem zagotavljati ustrezne pogoje za sodelovanje, vza- jemnost in ekonomičnost. V sistemu COBISS je vodilna ideja pojem skupnega dobrega in ne komercialna paradi- gma takojšnjega finančnega dobička. Knjižnice in drugi udeleženci niso le lastniki, ampak so tudi upravljavci, saj nosijo del odgovornosti tudi za upravljanje, ki je sicer v rokah menedžerjev. Lastništvo ni ločeno od upravljanja in nadzora, tako da slednji funkciji prihajata od znotraj, ne pa od zunaj. V kooperativi ima upravljanje moralni značaj, saj vključuje demokratično odločanje, enakopravnost, pravično delitev, solidarnost in poštenje ter je s tega vidika za deležnike prijazen in vzdr- žen poslovni model. Veljavni Zakon o socialnem podje- tništvu Republike Slovenije (2011) zajema tudi tovrstno zadružniško miselnost in podjetništvo. Pierce in Taylor (1978) sta izpostavila, da imajo vsi kata- logizacijski sistemi tri skupne, med seboj povezane cilje: (1) zgraditi zanesljiv katalog, (2) obdelati knjižnično gradivo čim hitreje in (3) obdelati knjižnično gradivo čim ceneje. Vsak sistem lahko poudari drug vidik teh ciljev. Osnovni namen avtomatiziranih sistemov za katalogizaci- jo na osnovi kopiranja zapisov je zmanjšati količino izvir- no kreiranih zapisov. Katalogizacija na osnovi kopiranja je cenejša, zato imajo avtomatizirani sistemi v primerjavi s tistimi, pri katerih je obdelava ročna, veliko prednost prav zaradi nižjih stroškov. White (1989) je ugotovil, da imajo knjižnice več različnih možnosti za dobavo bibliografsko-kataložnih informacij in da ni izdelka, ki bi ustrezal vsem zahtevam, kot velja za druge izdelke in storitve bibliografskih servisov. Ekonomskemu vidiku razvoja in delovanja sistema COBISS Tvrtko-Matija Šercar: SOCIALNA EKONOMIJA SISTEMA COBISS ...