OZ 2015/1

38 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Vizija feministične politike in utopije je povezana s kon- cem družbenega sistema, ki omogoča seksizem in rod, ter s koncem spolnih vlog. Družba naj bi postala androgina družba brez rodu, vendar pa ne tudi brez spolov, saj je spolna anatomija nebistvena za to, kaj neka oseba je ter kaj ta oseba počne in s kom se ljubi (Rubin, 1983). antropologija informacij in kibor[KA antropologija Antropologija informacij naj bi bila uporaba antropolo- škega pristopa v informacijski znanosti. Antropološki pristop naj bi bil, za razliko od socialno-psihološkega in sociološkega diskurza, povezan s filozofsko orientiranim premišljanjem. Razvija se po stranski poti. S kiborško antropologijo lahko premostimo prepad med antropologi- jo informacij in tradicionalno antropologijo. Znanstveno disciplino je mogoče opredeliti glede na predmet, ki ga proučuje, ter glede na to, v čem se razli- kuje od drugih znanosti in njihovih metodologij ter od zgodovine drugih znanosti. Predmet proučevanja kiborške antropologije je kiborg. Kiborg je kibernetični organizem, kibernetično živo bitje, ki sestoji iz organskega in anorganskega dela. Anorganski del je katero koli orodje, ki deluje kot podaljšek določene funkcije živega bitja. Človek je očiten primer bitja oro- dij. Če želimo kiborško antropologijo definirati, kiborg ne sme biti preširoko definiran (kot tehnološka sfera v celoti), vendar tudi ne preozko (kot kakršna koli prote- za ali vsadek, npr. srčni spodbujevalnik ipd.). Kiborška antropologija proučuje odnose človeka do tehnoloških sistemov, ki jih razvija, zlasti do sodobnih tehnoloških sistemov, ki povratno vplivajo na pojmovanje tega, kaj naj bi bil človek. Druga pot premišljanja o kiborški antropologiji je pove- zana s kibernetiko, ki je izvorno proučevala upravljanje, informacije in povratne zveze, danes pa gosti mnoge dru- ge discipline, ki pod skupnim imenovalcem informatike združuje robotiko, umetno inteligenco, informacijsko znanost, bioniko, nanotehnologijo, genetiko, umetno ži- vljenje, kognitivno znanost, nevroznanost in vse njihove medsebojne povezave. Vsem tem znanostim je skupna povezanost s kibernetiko in z odnosi med človekom in strojem, med strojem in organizmom, med čemer koli in informacijami. Antropologija proučuje človeka; ukvarja se tudi s pro- učevanjem tehnologije, ki kot del kibernetike vključuje STS (Science, Technology and Society), kjer uporabljamo sistemsko analizo. Le-ta vključuje pojme, kot so homeo- staza, pozitivna in negativna povratna zveza, informacije, namenjene razumevanju družbe kot kibernetičnega sis- tema. Bliže je sociologiji kot antropologiji, saj antropo- logija proučuje vse kulture, sociološke raziskave pa se razvijajo znotraj ene kulture. Antropologija za razumeva- nje kultur uporablja kvalitativne podatke, opazovanja in teorije, sociologija pa temelji na kvantitativnih, statistič- nih podatkih. Antropologija uporablja etnografsko gradi- vo, sociološke raziskave pa imajo po navadi normativno (ideološko) izhodišče; povezane so s filozofijo znanosti (epistemologijo), zgodovino znanosti (zlasti glede vpliva znanosti in tehnologije na zgodovino, družbo in kulturo), s komunikacijami, sociologijo tehnologije itd. Kiborška antropologija se razlikuje od teh disciplin. Digitalna an- tropologija se bolj ukvarja z etnografskimi spremembami, kiborška antropologija pa s posledicami razvoja digitalne tehnologije. Kiborška antropologija je bolj podobna ge- netiki, nanotehnologiji in (splošni) informatiki, ki niso strukturno digitalne. Kibernetika in informatika v večji meri pokrivata tovrsten razvoj kiborgov kot tisto, kar je digitalno. Antropologija informacij kot bolj interpretativna kot eks- perimentalna znanstvena disciplina obsega informacijsko ravnanje in informacijsko kulturo (Wanderley Novato-Silva, 2009). Po klasifikacijski shemi za antropologijo informa- cij, ki jo je zlasti za področje zdravstva zasnoval Wander- ley Novato-Silva, lahko proučujemo informacijsko ravna- nje sociološko, socialno-psihološko in/ali etnografsko. Informacijska kultura je lahko globalna, nacionalna, regi- onalna in lokalna in je predmet kulturne antropologije kot vrste oz. podpolja antropologije. Antropologija informacij je transdisciplinarno podpolje informacijske znanosti. Kultura je omrežje pomenov. Po Maxu Webru je človek žival, povezana v omrežje pomenov, ki jih sam prepleta. Antropologija informacij naj bi torej bila interpretativna znanost, njene metode temeljijo predvsem na analizi, katere namen je iskanje pomena, ne pa na eksperimentu kot metodi za spoznavanje znanstvenih zakonov. Kiborška antropologija je nastala leta 1993 na letnem sestanku Ameriške zveze za antropologijo (American Anthropology Association – AAA). Zelo tesno je pove- zana s STS in z Društvom za družbene študije znanosti (Society for Social Studies of Science – SSSS). Če ima svojo "svetnico", je to Donna Haraway. A Cyborg Mani- festo (Haraway, 1985), ki ga je napisala, je ustanovitveno besedilo kiborške antropologije. Young (1992) je Donno Haraway predstavil kot feministko, neo-marksistko in postmodernistko. Predmet kiborške antropologije je, kot že rečeno, kiborg, ki izničuje polarnosti (življenje in smrt, umetno in narav- Tvrtko-Matija Šercar: ANTROPOLOGIJA INFORMACIJ