OZ 2015/1

40 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 izhaja iz domnev univerzalnih zakonov, ki predstavljajo reduciran poseg v stvarnost in bolj izjemo kot pravilo, zanimajo jo lokacije, nepredvidljivosti, grozdi (angl. clusters ) otokov na morju, jezera, posejana po celini. Ne obstaja nič razen omrežij. Če uporabimo metaforo iz zgodovine fizike: eter, v katerem so omrežja, ne obstaja. V tem smislu je ANT reducirana in relativna teorija, ven- dar predstavlja prvi korak v smeri ontologije odnosov v omrežju brez redukcije. S teorijo ANT se izognemo ekstremni materialistični filo- zofski poziciji, po kateri ljudje nimamo pomembne vloge, in radikalnemu antropocentrizmu, po katerem smo ljudje edini dejavniki. Kiborška antropologija naj bi analizirala fluidno izmenjavo vplivov med tehnološkimi dejavniki in ljudmi, zlasti še potem ko je tehnologija, ki jo proučuje- mo, demontirala naše ontološke domneve o pomembnosti bodisi človeškega dejavnika bodisi tehnologije. Znan je primer Heideggerjevega kladiva (Heidegger, 1997), ki je prispodoba za tehnologijo. Heidegger reši medsebojno odvisnost tehnologije, namena in dela ob osrednji vlogi človeka. Človek izumi tehnologijo, opre- deli njen namen in s tehnologijo opravlja delo v skladu z opredeljenimi nameni. Človek ima pri vsaki stvari vselej neki namen. Namembnost je ključna značilnost priročne- ga, tistega, kar je instrumentalno za doseganje namena. Priročno (imenujemo ga kladivo) ima namembnost pri tolčenju, tolčenje ima svojo namembnost pri utrjevanju oken, utrjevanje oken ima svojo namembnost pri zaščiti pred slabim vremenom. Kakšno namembnost ima neko priročno, je vselej zarisano iz namembne celotnosti. Na- membna celotnost, ki npr. konstituira to, kar je pri roki v delavnici, je prej kot posamezna priprava. Čim manj opa- zujemo kladivo (orodje, tehnologijo), tem bolj zavzeto ga uporabljamo. Popolne tehnologije naj sploh ne bi videli. Idealno je, če na tehnologijo, ki jo pri delu uporabljamo v skladu z opredeljenim namenom, pozabimo. Toda kladi- vo samo po sebi pove, da je npr. iz železa. Namembnost priprave je povezana z delom, ki ga je treba narediti. Opravljeno delo kaže na to, čemu je namenjeno kladivo, in tudi, iz česa sestoji kladivo, kaže pa tudi na nosilca dela ter uporabnika proizvodov in storitev. Tako so tudi drugi ljudje (kot uporabniki) vedno prisotni pri nastajanju dela; le-to poteka ob uporabi tehnologije v skladu z opre- deljenim namenom, ki se ga zavedamo. Reference Bamberger, J., 1983. Mit o matrijarhatu: zašto u primitivnom društvu vladaju muškarci. V: Papić, Ž. in Sklevitcky, L. ur. Antropologija žene: (zbornik). Beograd: Prosveta, pp. 252–277. Bhaktivedanta, A. C., 1995. Bhagavad-Gita kakva jest (s engleskog prevela Ankica Franjić). Zagreb: ISCON Centar za vedske studije. Butler, S., 1914. A First Year in Canterbury Settlement: With Other Early Essays: Darwin Among the Machines – [To the Editor of the Press, Christchurch, New Zealand, 13 June, 1863.]. [online] Dostopno na: http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-ButFir-t1- g1-t1-g1-t4-body.html [11. 12. 2014]. Damijan, J. P., 2012. Sanacija bank: lekcije iz Islandije in Irske. [blog] DAMIJAN blog . Dostopno na: http://damijan.org/2012/10/04/ sanacija-bank-lekcije-iz-islandije-in-irske/ [11. 12. 2014]. Derrida, J., 1994. Specters of Marx: the state of the debt, the work of mourning and the new international. New York, London: Rout- ledge. Dethlefsen, T. in Dahlke, R., 2011. Bolest kao put: kako razumjeti što nam govore simptomi bolesti. Zagreb: Naklada Ljevak. Diez, G., 2014. Negotova celina. Mladina [online], 21(23. 5. 2014). Dostopno na: http://www.mladina.si/156852/negotova-celina/ [11. 12. 2014]. Drenovec, F., 2013. Franček Drenovec: Problemi slovenskih financ so še povsem rešljivi. Mladina , 10(8. 3. 2013), pp. 35–39. Floridi, L., 2008. Data. V: Darity, W. A. ur. International Encyclopedia of the Social Sciences . 2nd ed. Detroit: Macmillan. [pdf] Dostopno na: http://www.philosophyofinformation.net/publications/pdf/data. pdf [11. 12. 2014]. Freud, S., 1932. Concerning the Sexuality of Women. Psychoanalitical Quaterly , 1, pp. 191–209. Freud, S., 1961. Some Psychological Consequences of the Anatomical Distinction Between the Sexes. V: The Standard Edition of the Complete Psychological Works of Sigmund Freud. Volume XIX (1923-1925). London: Hogarth Press. Freud, S., 1981. Ženskost. V: Odabrana dela I-VIII . Novi Sad: Matica srpska. Freud, S., s. a. Predavanja za uvod u psihoanalizu. [pdf] Dostopno na: http://deenes.ffzg.hr/~bmikulic/Filoz-Psy2012/SF_Predavanja.pdf [11.12. 2014]. Fukuyama, F., 1992. The End of History and the Last Man . [online] Free Press. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/The_End_of_His- tory_and_the_Last_Man [11.12. 2014]. Furby, L., 1978. Possessions: Toward a Theory of Their Meaning and Function throughout the Life Cycle. V: Baltes, P. B. ur. Life-Span Development and Behavior . Volume 1 . New York, San Francisco, London: Academic Press, pp. 297–333. Galtung, J., 1967. "After Camelot". V: Horowitz, I. L. ur. The Rise and Fall of Project Camelot: studies in the relationship between social science and practical politics . Mass. Cambridge: The M.I.T. Press. Goldstein, S., 2012. Izrael: iranske prijetnje, socijalni bunt, ogorčeni Arapi… Magazin jutarnjeg lista , (11. 2. 2012), pp. 57–59. Hadjadj, F., 2012. Vera demonov ali preseženi ateizem . Ljubljana: Družina. Haraway, D., 1985 . Manifesto for Cyborgs: Science, Technology, and Socialist Feminism in the 1980s. Socialist Review , 80(1985), pp. 65–108. Tvrtko-Matija Šercar: ANTROPOLOGIJA INFORMACIJ