OZ 2015/1

43 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 njihovih posebnih zbirk, tudi tistih, ki še niso katalogizi- rane ali digitalizirane. Tako so študentom in raziskoval- cem omogočili preprostejši in hitrejši način pregledovanja gradiva. Na tem področju so na Nizozemskem vodilni. Improving Library Interaction for Patrons Through User Experience (Anthony James O’Kelly, British Columbia Institute of Technol- ogy, ZDA) Knjižnice morajo v današnjem tehnološko naprednem oko- lju vse pogosteje kritično presojati ustreznost svojih stori- tev. Kljub pogostim analizam in strateškemu načrtovanju se po avtorjevem mnenju knjižnice ne domislijo prav pogo- sto, da bi presojo o tem prepustile svojim končnim uporab- nikom. Avtor meni, da je slednje nujno potrebno, kakršno koli drugačno presojanje namreč ocenjuje kot "streljanje na slepo". Uporabniki lahko s svojimi predlogi in idejami bistveno prispevajo h kvaliteti knjižničnih storitev. V knjižnici, od koder prihaja, je bilo stanje precej slabo, stara dotrajana stavba ni več služila svojemu namenu; poleg tega izkušnje uporabnikov, sodeč po anketah, niso bile dobre. Izvedli so raziskavo o uporabniški izkušnji, pri izvedbi katere so pomagali knjižničarji, študenti in tudi nekateri prostovoljci. Med drugim so rezultati raziska- ve pokazali, da je v knjižnici treba spremeniti celo take banalnosti, kot so npr. napisi, na osnovi katerih naj bi se uporabniki v knjižnici orientirali (npr. kje je katera služba ali kje najti določeno vrsto gradiva). Navedel je primer, da je veliko tujih študentov ob napisu "call number" (slov.: signatura) pomislilo, da gre za telefonsko številko za pomoč uporabnikom. Postavitev po tekoči številki so nato zamenjali s postavitvijo po znanstvenih področjih. Sklenili so, da bodo ob pomoči svojih uporabnikov obča- sno ponavljali take poskuse izboljšav. Our Users Who Settle for Less – Ensuring Us- able Accessibility for Blind Users of a Digital Library (Heli J. Kautonen, National Library of Finland, Finska) Eden od ciljev vsake knjižnice naj bi bil, da vsem svojim uporabnikom ponuja enake možnosti dostopa do informa- cij. Osebam s posebnimi potrebami cela množica zakonov (tudi na ravni EU) zagotavlja pravico do brezpogojnega dostopa tako do fizičnih izvodov kot tudi do digitalnih servisov. V praksi pa to žal ni vedno preprosto izvedljivo. Digitalne storitve, ki jih ponuja knjižnica, zahtevajo še posebno pozornost pri načrtovanju in implementaciji, da bodo zares dostopne tudi uporabnikom s posebnimi potrebami. Avtorica se je v prispevku osredotočila na uporabnike z okvaro vida, ki morajo za dostop do online servisov uporabljati posebne bralnike. Pobudnik za tako raziskavo je bil eden od zaposlenih v Finski nacionalni knjižnici, ki je v prometni nesreči izgubil vid. V Evropi trenutno še ni natančne statistike, ocenjujejo pa, da je okrog 1,5 % potencialnih uporabnikov svetovnega spleta slepih ali slabovidnih. Analizirali so digitalno knjižnico Finske, imenovano Finna (http://www.kdk.fi/en/ ); ugota- vljali so, kako je Finna dostopna slepim in slabovidnim. Odkrili so precej pomanjkljivosti, ki so jih predstavili tudi razvijalcem digitalne knjižnice. Ti bodo zdaj pri načrto- vanju razvoja digitalne knjižnice lažje upoštevali tudi ta segment uporabnikov. Ob koncu je predstavila funkcijo VoiceOver za iPad. Gre za možnost aktiviranja glasu, ki bere besedilo na zaslonu. The e-Book Phenomenon and its Impact (Thomas Daniel Wilson, University of Borås, Švedska) Avtor je osvetlil zgodovino e-knjige. Zastavil je vpraša- nje, koliko udeležencev trenutno bere kakšno e-knjigo; roko je dvignila več kot polovica občinstva. Omenil je, da nekatere univerze (npr. na Irskem) že poskušajo uvesti e-učbenike, kar ima velik vpliv na založnike, ki bi lahko ostali brez posla. Zbrane je avtor vprašal, koliko fakulte- tnih knjižnic študentom že ponuja e-učbenike. Roko sta od kakih dvesto poslušalcev dvignila le dva. Predlagal je, naj fakultete zaradi visokih cen učbenikov (tudi po več sto dolarjev za nekatera področja znanosti) o tem resno razmislijo. Crowdsourcing Content Management: Chal- lenges and Opportunities (Petteri Kivimäki, National Library of Finland, Finska) Množično zunanje izvajanje (angl. crowdsourcing ) je aktivnost, pri kateri sodeluje skupina ljudi z namenom reševanja kompleksnejšega problema (ali problemov). Ta skupina ljudi lahko za svoje delo prejme plačilo, ni pa nujno. Sodelovanje običajno poteka preko interneta. Kot primer je bila navedena glasbena skupina, ki je to metodo uporabila za pridobitev nasveta o tem, kako naj čim bolj privlačno oblikuje naslovnico novega albuma; skupina je celo objavila nekaj različic ene od pesmi, pri čemer so ocenjevalci imeli možnost izbrati refren, ki je bil po njihovem mnenju najboljši. Ta metoda se je dobro obnesla tudi pri oblikovanju logotipov podjetij. Primer dobre prakse je podjetje McDonald’s, ki na spletu prosi uporabnike, naj sami sestavijo nov burger; nato omogoči glasovanje za različne predloge in to, kar so uporabniki predlagali, dejansko ponudi na trgu. Slabost te metode je, da ni vnaprej znano, koliko ljudi bo sodelovalo in kdo bodo sodelujoči. POROČILO