OZ 2015/1

52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 uvod Peta konferenca Omrežja za izobraževanje in učenje starejših odraslih (Network on Education and Learning of Older Adults; ELOA) organizacije ESREA (European Society for Research on the Education of Adults) je tokrat potekala na Malti, in sicer v okviru Fakultete za sociolo- gijo Univerze v Valletti. Konferenca je trajala 3 dni (od 22. do 24. oktobra 2014); udeležilo se je je nekaj več kot 50 udeležencev iz različ- nih evropskih in neevropskih držav (ZDA, Nova Zelandi- ja, Avstralija, Japonska, Koreja, Združeni arabski emirati …), po večini vodij izobraževanja v posameznih učnih organizacijah in raziskovalcev s področja izobraževanja starejših odraslih oseb. Glavna tematika je bila skladna z naslovom, torej izobra- ževanje starejših odraslih oseb, s čimer se je mislilo na tiste, ki so stari približno 50 let ali več. Poudarek je bil predvsem na naslednjih treh tematskih sklopih: politika izobraževanja, etika in delovanje. Za nas je bil zanimiv predvsem zadnji tematski sklop, ki je zajemal primere dobrih praks. Prvi dan Pozdravni govor je imela Justyne Caruana, državna se- kretarka, pristojna za pravice invalidnih oseb in aktivno staranje. Na kratko je poročala o tem, kaj se v zvezi z izobraževanjem aktivnih starejših oseb dela na Malti; predvsem je poudarila dobro sodelovanje pri nekaterih projektih, ki jih Univerza v Valletti izvaja pod okriljem dr. Marvina Formose in dr. Maureen Cole. Ob koncu svojega govora je še uradno otvorila konferenco in nam zaželela uspešno delo. Sledila so predavanja. Najpomembnejša so na kratko predstavljena v nadaljevanju. Zelo zanimivo predavanje z naslovom The politics of older adult education je imel dr. Marvin Formosa s Fa- kultete za sociologijo Univerze v Valletti. Iz predavanja je bilo mogoče razbrati, da je Formosa nosilec evropskih peta konferenca omrežja ESREA za izobraževanje in u^enje starej[ih odraslih projektov s področja izobraževanja starejših odraslih ter da je tudi aktivno vključen v oblikovanje evropske politi- ke s tega področja. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je Malta tako tesno vpeta v evropske integracije in da spo- štuje praktično vse evropske predpise v zvezi s pravicami ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Kot je bilo poveda- no že v uvodnem govoru, imajo na Malti celo Direktorat za pravice invalidnih oseb in aktivno staranje. Glede svojih izkušenj pri izvajanju izobraževanja je v razpravi ob koncu predavanja povedal, da so na Malti možnosti za izobraževanje zelo velike. Na Malti, ki je bivša angleška kolonija, je znanje angleškega jezika med prebivalstvom še vedno zelo dobro; prav zato tudi zelo uspešno kan- didira za evropska sredstva, namenjena izobraževanju odraslih. Drugo predavanje, ki bi ga ta dan veljalo izpostaviti, je imela Slovenka, in sicer dr. Sabina Jelenc Krašovec z Univerze v Ljubljani. Naslov njenega predavanja je bil Older adults learning in different ‚social learning‘ spa- ces . Prostori za socialno učenje (angl. social learning ), ki jih je v svojem predavanju izpostavila, so pravzaprav odprti javni prostori, kjer se ljudje neformalno zbirajo in komunicirajo, ne da bi jim bilo za to treba plačati, čas druženja ni omejen. Navedla je nekaj mest v Ljubljani, ki so bila nekdaj središča za socialno učenje in jih zdaj ni več. V tem smislu je kritizirala mestno politiko župana Jankoviča, ki je odprte javne prostore spremenil v lokale in gostišča, kjer se lahko zadržujejo le turisti. Domači starostniki se tam ne dobivajo, saj bi morali redno naro- čati in plačevati. Predavateljica je omenila tudi Ezl ek iz Maribora, kjer je bilo včasih tudi tako središče, zdaj pa je doživel podobno preobrazbo kot tovrstna središča v Lju- bljani. Izpostavila je tudi zanimiv primer s Hvara, kjer je bila na dopustu. Tam so občinski veljaki najeli arhitekte za ureditev sprehajališča ob morju. Pri tem so v okolici centra enakomerno razporedili klopi, tako da so bile ena od druge precej oddaljene. Domačini so te klopi po koncu sezone prestavili v gručo, tako da so lahko, sedeč na njih, med sabo komunicirali. Skratka, rdeča nit problema, ki ga je profesorica prikazala, je bil razkorak med neolibe- ralnim kapitalizmom in prostori, ki jih ljudje potrebujejo, da se lahko družijo. V razpravi ob koncu predavanja je bila zanimiva pripomba predstavnice Združenih arabskih doi:10.3359/oz1501052 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI