OZ 2015/1

58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Tatjana Mizori Zupan z Ministrstva za javno upravo je predstavila prispevek Kaj nam prinaša nova e-uprava . V prispevku so bile predstavljene bistvene novosti no- vega portala elektronskih storitev za državljane. Zadnja večja prenova tega portala je bila že davnega leta 2006. V tem času se je na področju informatike zgodilo ogromno. Ker pa elektronske storitve niso samo stvar informatike, ampak predvsem stvar vsebine, oblike, organizacije dela in še česa, je treba pri prenovi portala upoštevati sodobne smernice na vseh teh različnih področjih. To je precejšen zalogaj, vendar skušajo portal kljub različnim omejitvam predelati tako, da ga bomo državljani radi obiskovali. Projekt prenove državnega portala e-uprava je del opera- cije Učinkovita javna uprava, tako da je delno financiran iz sredstev EU. Nekaj administrativnih podatkov o pro- jektu: • 5. 7. 2011 – DIIP (dokument identifikacije investicij- skega projekta), • 7. 7. 2011 – potrditev DIIP, • 28. 10. 2011 – pregled IP (investicijski projekt), ki ga izvede zunanji izvajalec, • 8. 11. 2011 – sklep o potrditvi IP (minister), • 10. 2. 2012 – odločba o dodelitvi sredstev, • 29. 2. 2012 – potrditev projekta kot NRP (nacionalni razvojni projekt), • 2012 – priprava razpisne dokumentacije, • 24. 5. 2012 – sklep o imenovanju projektne skupine, • 13. 5. 2013 – začetek razpisnega postopka, • 21. 10. 2013 – podpis pogodbe z izvajalcem. Za uporabnike so glavne prednosti novega portala: • učinkovitejše sodelovanje, • jasna in razumljiva vsebina, • lažje ukrepanje na podlagi pravočasnega obveščanja, • več spodbud za dejansko soustvarjanje procesov in storitev. Za upravo so glavne prednosti novega portala: • zadovoljnejši uporabniki, • optimizacija stroškov delovanja, • boljša kakovost procesov in storitev, • lažja komunikacija z uporabniki. Matjaž Uhan z Ministrstva za finance je imel prispevek Elektronska obratna dražba . Uporaba elektronske obra- tne dražbe je opredeljena v javnonaročniški zakonodaji. Za naročnike predstavlja možnost ustvarjanja prihrankov pri izvedbi oddaje javnih naročil. Poleg tega z elektron- sko oddajo ponudb naročnikom omogoča enostavnejšo obdelavo (pregled) ponudb v zalednih sistemih. Po drugi strani ponudnikom omogoča zniževanje cene prvotno oddane ponudbe, kar pri postopkih, pri katerih obratna elektronska dražba ni uporabljena, ni mogoče. Naročnik ima po zaključku dražbe na voljo grafični prikaz gibanja cen za vse ponudnike med izvajanjem obratne dražbe in grafični prikaz, iz katerega je razvidna primerjava cen glede na najugodnejšo ponujeno ceno po končani dražbi, najugodnejšo ponujeno ceno pred začetkom dražbe in ocenjeno vrednost. Aplikacija e-Dražbe podpira več funkcionalnosti. V osno- vi se z uporabo aplikacije lahko izvajata klasična dražba (višanje ponujene cene; možnost uporabe pri odprodaji premoženja) in obratna dražba (nižanje cene in spremi- njanje necenovnih delov ponudbe, kadar je merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba; naročanje blaga in storitev). Osnovne funkcionalnosti aplikacije so: • objava razpisne dokumentacije, • zastavljanje zahtev za pojasnila v zvezi z javnim naro- čilom in objava pojasnil, • oddaja elektronsko podpisane ponudbe, • odpiranje prejetih ponudb, kreiranje in objava zapisni- ka o odpiranju ponudb, • izvajanje dražbe ali obratne dražbe, • anonimnost ponudnikov med izvajanjem obratne dražbe, • kreiranje zapisnika po zaključku dražbe ali obratne dražbe, • izpis dnevnika dogodkov, • grafični prikaz gibanja cen in doseženih prihrankov. Albin Lotrič z Ministrstva za finance je predstavil prispe- vek z naslovom Projekt LaRA: lastni razvoj aplikacij . Aplikacijski razvoj v državni upravi je v večini prenesen na zunanje izvajalce, ki te storitve pogodbeno izvajajo. Ker ni posluha za oblikovanje lastnih razvojnih ekip in ker državni informatiki postajajo vse bolj produktni oz. projektni vodje, se izgublja znanje s področja tehnik in metodologij razvoja aplikacij. Ti dve področji se zelo intenzivno razvijata. Ker je Albin Lotrič na Ministrstvu za finance izdelal nekaj zelo uporabnih internih aplikacij in je precej delal tudi na področju nadzora zunanjih izva- jalcev, si je zastavil projekt, s katerim poskuša del razvoja enostavnih aplikacij vrniti v državno upravo, da bi jih razvili z lastnimi viri. Prvo vodilo pri tem je, da si na ta način naberejo dragocene izkušnje z novimi razvojnimi tehnologijami in metodologijami, ki bi jim prišle prav tudi pri sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Začetna pod- pora je bila kar obetavna, projekt je podprlo tudi vodstvo. Ko pa se je začelo zares, je pripravljenost za kakšne večje napore, brez dodatne motivacije, hitro splahnela. Kljub temu pa projekt še živi in po enem letu se počasi kažejo prvi rezultati. POROČILO