OZ 2015/1

59 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 Glavni cilji projekta so: • opredelitev aplikacijskih arhitektur v različnih tipih aplikacij, • iskanje primernih knjižnic ali produktov za hitrejši razvoj aplikacij, • izbira metodologij(e) vodenja razvoja aplikacij, • izdelava nekaj pilotskih aplikacij z uporabo znanj, pridobljenih pri projektu, • dopolnjevanje primerov dobrih praks glede na ugoto- vitve, pridobljene na osnovi praktične uporabe pripo- ročil tega projekta. Ker na Ministrstvu za finance uporabljajo veliko Micro- softovih izdelkov, so se odločili, da se glede razvojne platforme omejijo na ogrodje .NET in jezik C#. Na po- dročju podatkovnih baz pa so se na začetku omejili na strežnik SQL in platformo Oracle. Projekt obsega več faz: • opredelitev aplikacijskih arhitektur v različnih tipih aplikacij (V tej fazi so proučevali različne koncepte aplikacijskih arhitektur, ki so se pojavile v zadnjih letih na področju poslovnih aplikacijskih arhi- tektur. Omejili so se na tipične arhitekture, ki so zanje najbolj uporabne: enostavne interne namizne aplikaci- je, enostavne interne spletne aplikacije in N-nivojske spletne aplikacije s podporo mobilnih naprav.); • iskanje primernih knjižnic ali produktov za hi- trejši razvoj aplikacij (Na trgu je velika ponudba različnih knjižnic in orodij, ki pokrivajo posamezne segmente aplikativnega razvoja. Njihov cilj je bil najti primerna orodja, ki jim bodo omogočala hiter razvoj.); • izbira metodologij(e) vodenja razvoja aplikacij (V tem delu je bil njihov cilj poiskati načine, kako bi lahko metodološko pokrili celoten življenjski cikel razvoja aplikacij z uporabo tehnik in orodij, ki so se drugje pokazali za uporabne.); • izdelava nekaj pilotskih aplikacij z uporabo znanj, pridobljenih pri projektu (Pridobljeno znanje želijo prenašati v prakso in tako preveriti, ali je njihovo oko- lje uporabno.). V začetku so se odločili prenoviti eno od starejših, vendar precej uporabnih aplikacij in izdelati tudi eno novo apli- kacijo. Glavni rezultati projekta: • Pridobivanje znanja Največ znanja so pridobili preko spletnih seminarjev. Uvedli so tudi interne delavnice, ki pa niso prinesle želenih učinkov, saj med udeleženci ni bilo dovolj motivacije. • Uporabniška izkušnja Zastavili so si naslednja izhodišča: izkušnje upo- rabnika so na prvem mestu, odzivnost aplikacij pri interakcijah z uporabnikom mora biti manj kot 4 mi- lisekunde, koncept uporabe aplikacij za posamezne načine uporabe mora biti čim bolj enoten, uporabniški vmesnik naj bo čim bolj všečen in intuitiven, sistem navigacije po aplikaciji naj bo premišljen. • Aplikacijska arhitektura Aplikacijska arhitektura je N-nivojska z naslednjimi sloji: – namizni odjemalec (Windows Forms) oziroma spletni odjemalec (spletna in mobilna uporaba preko brskalnikov s podporo HTML5, CSS3, JS), – servisni sloj (aplikacijski vmesnik, ki temelji na protokolu ReST z uporabo prenosov zahtevkov in odgovorov Data Transfer Object v formatu JSON po protokolu http(s) med odjemalcem in poslov- nim slojem, in sicer v jeziku C#), – aplikacijska logika in poslovna pravila (enotno mesto za implementacijo poslovnih pravil in apli- kacijske logike z uporabo modela MVVM (Mo- del-View-View Model) in principov Unit-of-Work, in sicer v jeziku C#), – repozitorij za fizično hrambo podatkov (fizično branje in pisanje v ciljno podatkovno bazo, in sicer v jeziku C#). • Varnostni vidik Aplikacijska arhitektura je postavljena tako, da omo- goča avtentikacijo in avtorizacijo uporabnikov, kjer bodo poslovne potrebe to zahtevale. • Nadaljnji razvoj Nadaljnji razvoj gre v smeri učinkovitejše imple- mentacije objektnega programiranja nadzorovane kode in večkratne uporabe kode z uporabo tehnik IoC (Inversion of Control) in DI (Dependency Injection). Preizkušajo tudi različne knjižnice za kontrolnike uporabniškega vmesnika, da bodo dosegli zadovoljivo uporabniško izkušnjo ob čim manjšem potrebnem časovnem vložku v programiranje. Ena od idej, ki je spodbudila ta projekt, je bila tudi ta, da bi projekt prerasel v odprtokodni projekt znotraj javne uprave, pri katerem bi lahko sodelovali zainteresirani informatiki iz celotne javne uprave. Duša Marjetič, Tomaž Degen in Aleš Kravos so v pri- spevku eVŠ – prehod iz evidence v strateško analitsko orodje govorili o prehodu eVŠ iz evidence študentov v analitsko strateško orodje. Vzpostavitev eVŠ je v zadnjih dveh letih izpolnila več pričakovanj: POROČILO