OZ 2015/2

81 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Za informatiko, kakor jo razumejo Mihajlov, Černi in Gilja- revski (Mikhailov, et al., 1969b), so ideološke, kulturne in izobraževalne funkcije bibliografije pomembnejše kot njene specifične storitve (servisi), namenjene raziskovalcem. Menou (1968) je informacije razdelil na primarne infor- macije (surovo gradivo ali podatki), sekundarne informa- cije (informacije o informacijah) in terciarne informacije (stranski proizvod primarnih informacij). Bibliografije sodijo med sekundarne informacije. Po Caldwellu (1970) se informacijska znanost razlikuje od knjižničarstva, čeprav iz njega izhaja. Predmetno po- dročje informacijske znanosti poleg informacijske tehno- logije vključuje: vsebinsko analizo informacij, obdelavo elektronskih podatkov, načela upravljanja, sociologijo informacijske dejavnosti in predmetno bibliografijo. Shera (Brookes, 1973) je zastavil koncept makrobibli- ografije ali socialne epistemologije, ki predstavlja most med knjižnično in informacijsko znanostjo. Makropristop je povezan s proučevanjem vloge bibliografije v komu- nikacijskih procesih in pojavljanjem posebnih funkcij potreb po bibliografiji in koordinaciji med njimi. V socialni epistemologiji, tj. proučevanju intelektualnih procesov v družbi, bibliografija nadomešča grafične ko- munikacije in intelektualne proizvode, ki vsebujejo ideje in kognitivne elemente. Bibliografske študije vključujejo situacijsko analizo (bistvene informacije) in analizo informacijskih enot (mikro- in makroelementov v informacijah). Sprememba paradigme kaže na znanstveno revolucijo. Takšno spremembo predstavlja uvajanje računalnikov, ki prinaša nov pogled na svet in postaja kulturni fenomen, imenovan računalniška slika (angl. computer image ) (Rosenberg, 1974). Bibliografska kontrola je nadzor nad pisnimi in ob- javljenimi dokumenti, ki ga zagotavljajo bibliografije. Kontrolirati je mogoče samo formalne in fizične značil- nosti dokumentov, medtem ko so vsebinsko orientirane funkcije odvisne od uporabnikove subjektivne presoje relevantnosti in jih zato ni mogoče povsem kontrolirati (Wellisch, 1972). Bibliografski sektor predstavljajo institucije in organi- zacije, ki kolektivno prevzemajo rezultate založniške dejavnosti in si prizadevajo, da bi le-ti postali dostopni za javno uporabo. Sektor vključuje trgovino knjig na debelo in na drobno, knjižnice ter različne druge agencije (znan- stvene, strokovne in komercialne), ki proizvajajo tovrstne bibliografske instrumente. Mednje sodijo službe za po- vzemanje in indeksiranje ter splošni seznami periodike, izdanih knjig in knjig v tisku. Delo pri zagotavljanju dostopnosti rezultatov založniške dejavnosti sestoji iz dveh ločenih delov: najti publikacijo in omogočiti dostop do nje. V prvem primeru gre za prob- lem intelektualnega dostopa, v drugem pa gre za fizični dostop (Wilson, 1983). Poleg znanja o katalogizaciji, klasifikaciji in upravljanju je bibliografsko znanje tisto, ki knjižničarje loči od drugih poklicev (McGarry, 1983). Po McCorisonu (1984) sta poklica bibliografa in zgodovi- narja tesno povezana. Zgodovinarji se ukvarjajo z vsebino in pomenom pisnih dokazov. Bibliografi se ukvarjajo z istimi dokazi, vendar jih opazujejo kot medij, ki vsebuje besedilo; poleg tega razlagajo, kako ta vpliva na bralčevo zaznavanje vse- bine in pomena. Zgodovinarji potrebujejo bibliografije, opremljene z opombami, ki jih peljejo k virom informa- cij, ne zanima jih fizična narava vira. Bibliografi skrbijo za opis vira in tudi za pomen vsebine. Obstaja nevarnost zmešnjave med opisno bibliografijo in katalogom. Pri opisni bibliografiji se primerja vsak vir kot objekt, vsak vir se obravnava tudi kot posebna entiteta, pri katalogu pa bibliograf nima priložnosti zbiranja dokazov o primeru iz več kot enega vira (tj. vira, ki ga ima v rokah). Bibliograf mora pojasniti način, ki je primeren za tiskane vire in razsvetljuje pomembnost določenega dela za druge upo- rabnike. Primer uporabe bibliografije kot podlage za analizo cita- tov, na osnovi katerih se lahko identificirajo ključni članki (angl. key papers ), predstavlja Science Citation Index (Garfield, 1973 v INDOREG, 1997). Po Machlupu in Mansfieldu (1983) se z informacijami ukvarjajo naslednje discipline: informacijska znanost, računalniške vede, umetna inteligenca (inženirska meha- nika, psihološko reševanje problemov, računalniški algo- ritmi in programski jeziki, kibernetika, robotika), kogni- tivna znanost, matematika. Bibliotekarska znanost obsega bibliografijo, katalogizacijo, indeksiranje, referenčno delo, upravljanje, organizacijo, nabavo in izposojo. Trane (1992) meni, da je treba razlikovati med informa- cijami v knjigah (podatki, informacije, ideje) in biblio- grafskimi informacijami oz. bibliografskimi zapisi, ki so nadomestilo za informacije v knjigah in jih kreirajo knjižničarji, pri čemer poskušajo doseči bibliografsko kontrolo nad vesoljem informacij v knjigah, ki se ves čas širi. Bibliografski zapisi so zelo koristni izvlečki, vendar niso realne stvari, so samo kazalci, namigi. Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB