OZ 2015/2

84 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Number, Mednarodna standardna številka serijske publi- kacije). V začetku šestdesetih let 20. stoletja je Kongresna knjiž- nica v ZDA razvila format MARC (Machine-Readable Cataloging) za mednarodno izmenjavo strojno čitljivih zapisov, ki je znan kot mednarodni standard ISO 2709, v ZDA pa kot standard ANSI/NISO Z 39.2. Vsebino po- datkovnih elementov zapisov v formatu MARC določajo katalogizacijska pravila, veljavna v posamezni državi (npr. AACR2, LCSH, MeSH … v ZDA). Po pojasnilu Kongresne knjižnice iz leta 1902 naj bi na- cionalna bibliografija obsegala knjige, tiskane in založene v neki državi, knjige avtorjev, ki so rojeni ali živijo v tej državi, knjige tujcev v jeziku te države in knjige, ki ob- ravnavajo to državo. Kasneje so v različnih nacionalnih bibliografijah prevladovali politični, teritorialni, zgodo- vinski in jezikovni parametri (Vraneš, 2001). Po dokumentu Ifline delovne skupine Coverage of do- cuments in current national bibliographies iz leta 1982 je glavno načelo izbire dokumenta za vključitev v naci- onalno bibliografijo ozemlje njegovega nastanka, država, v kateri je objavljen, kraj tiskanja in avtorstvo pa nista bistvena za oceno nacionalne založniške produkcije. Mo- del iz leta 1982 je trinivojski: • prvi nivo: knjige, serijske publikacije in uradne publi- kacije (t. i. kongresni minimum iz leta 1977); • drugi nivo: glasbeni tiski, kartografsko gradivo, stan- dardi, patenti, disertacije, zborniki konferenc, razisko- valna poročila; • tretji nivo: članki, zvočni trakovi, gramofonske plo- šče, videoposnetki, slikovno gradivo, filmi, mikroobli- ke, diapozitivi in drugo avdio- in videogradivo, drugi nosilci strojno čitljivih informacij, tuje publikacije in nacionalne zbirke. Tako je IFLA definirala odnos med nacionalno zbirko in nacionalno založniško produkcijo, ki vključuje tudi nacio- nalno irelevantno gradivo. To omogoča realizacijo Iflinih programov univerzalne bibliografske kontrole in univer- zalne dostopnosti publikacij. Temeljni koncept univerzalne bibliografske kontrole je, da naj bi bila vsaka v svetu objavljena publikacija zabe- ležena samo enkrat, in sicer v državi njenega nastanka. Teritorialni kriterij ima prednost pred etničnim nacional- nim kulturnim kriterijem. Leta 1973 je IFLA v Grenoblu revidirala koncept nacio- nalnih bibliografij iz leta 1950. Sprejeto je bilo priporoči- lo, ki se je nanašalo na popisovanje nujnih, fakultativnih in koristnih bibliografij, bibliografija člankov pa je bila izpuščena, ker je z njo povezana vprašanja urejal Unes- cov program UNISIST iz leta 1971 (UNESCO and ICSU, 1971) s konceptom specializiranih baz podatkov, da bi se izognili podvajanju podatkov v nacionalnih tekočih bibli- ografijah in mednarodnih specializiranih bazah podatkov. To stališče je bilo poudarjeno tudi na Unescovi Medna- rodni konferenci NATIS (National Information Systems) leta 1974 v Parizu. Z nacionalno retrospektivno bibliografijo ter bibliografijo starih in redkih knjig naj bi zapolnili zgodovinsko vrzel v obdobju, ko ni bilo tekočega bibliografskega dela. Kasneje je bila (in je še zdaj) tekoča bibliografija lahko izhodišče za izdelavo splošnih in/ali posebnih retrospektivnih bibliografij. Povezanost znanosti o biblio- grafijah, informacijske znanos- ti, bibliografskih baz podatkov in bibliometrije Kot rečeno, se je evropski dokumentalizem razvil iz znanosti o bibliografijah, ki sta jih utemeljila Paul Otlet in Henri La Fontaine konec 19. stoletja. Za urejanje bibliografskih enot po strokah sta omenjena belgijska bibliografa razvila UDK na podlagi Deweyeve decimalne klasifikacije (DDK). Iz dokumentalizma se je na polovici 20. stoletja v ZDA razvila moderna informacijska znanost. Razvoj bibliografskih baz podatkov in klasifikacijskih sistemov še danes predstavlja eno ključnih področij infor- macijske znanosti. Po Hernerju (1984) sta strojno urejanje in iskanje biblio- grafskih baz podatkov ena od glavnih faz v razvoju infor- macijske znanosti. Glavne faze razvoja informacijske znanosti so: • zamisel naprave za shranjevanje in iskanje (1945), • strojno urejanje in iskanje bibliografskih baz podatkov (1951), • uvedba indeksa Uniterm (1953–1959), • prvi učbenik informacijske znanosti (1969), • analiza nacionalne in mednarodne znanstvene politike (1973) ter • prvi priročnik za online iskanje. Iskanje informacij (angl. Information Retrieval , IR) je zagotovo eden izmed osrednjih pojmov informacijske znanosti (Capurro in Hjørland, 2003). IR je povezan s pojmom informacij. Nekateri so mnenja, da gre za napako, saj se IR pravzaprav nanaša na iskanje Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB