OZ 2015/2

85 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 dokumentov (angl. Document Retrieval , DR) in besedil (angl. Text Retrieval , TR) (van Rijsbergen, 1979). Van Rijsbergen in Lalmas (1996) sta ugotovila, da se je situacija spremenila in da je namen sistemov za IR zago- toviti informacije v zvezi z iskalno zahtevo. Capurro in Hjørland (2003) sta mnenja, da je treba pois- kati razloge za izbiro pojma IR kot osrednjega izraza v informacijski znanosti, čeprav IR običajno pomeni DR, in ne FR (Fact Retrieval). DR naj bi bolj sodil v knjižničar- stvo. Položaj se je spremenil z uvajanjem računalnikov; informacijska znanost se je začela tesneje povezovati z računalniškimi vedami, informacijsko tehnologijo, obde- lavo informacij in kognitivno znanostjo. K tehnološkemu napredku prispevajo predvsem interakcije med informa- cijsko znanostjo in informacijsko tehnologijo, ne pa inte- rakcije med informacijsko znanostjo in knjižničarstvom. Sparck Jones (1987) meni, da je razvoj FR skrajnji namen informacijske znanosti. Vendar je to mnenje preozko. Uporabniki namreč potrebujejo tudi bibliografske infor- macijske sisteme, tako da se ne smemo osredotočiti zgolj na razvoj sistemov za FR, prav tako se ne smemo odpo- vedati razvoju DR. Razlika med DR in FR je filozofsko neutemeljena in ponesrečena (Spang-Hanssen, 2001). Dejstva imajo vedno zgodovino (in pogosto negotovo pri- hodnost), to zgodovino in prihodnost pa lahko spoznamo le iz dokumentov na osnovi DR. Položaj je bistveno spremenil internet. Informacije lahko definiramo in merimo. Leta 1999 je bilo na internetu npr. 15 TB informacij (Lawrence, et al., 1999). Vendar v tem primeru ne gre za informacije, kakor jih pojmujejo infor- macijski strokovnjaki, ko iščejo, izbirajo ali indeksirajo informacijske vire. Te aktivnosti so povezane z vsebino in pomenom informacij, ne pa z njihovim fizičnim shranje- vanjem in prenosom. Bibliografske baze podatkov so tudi osnova za analize v bibliometriji. Indikatorje znanosti in tehnologije lahko razdelimo v tri skupine. To so: • vhodni indikatorji (gre za indikatorje znanstveno- tehnološkega potenciala (ZTP)), • izhodni indikatorji (gre za rezultate ZTP), • indikatorji vpliva (gre za kazalce vpliva ZTP na go- spodarstvo, kot so npr. podatki o zunanji trgovini in gospodarski rasti). Izhodne indikatorje lahko razdelimo na: • intermediarne izhodne kazalce; gre za približne, indi- rektne kazalce; • končne rezultate ZTP, tj. inovacije; njihova uspešna uporaba je ključna za verigo med ZTP, gospodarstvom in družbo kot celoto. Bibliografski kazalci znanstvene uspešnosti sodijo v skupino intermediarnih izhodnih kazalcev. Bibliografske baze podatkov so, kot rečeno, osnova tudi za bibliomet- rične analize. Uporaba matematike in statistike v družbenih vedah je pripeljala do različnih "metrij". Po Moralesu (Morales, 1985) se je z uporabo tovrstnih metod merjenja v knjiž- nični znanosti razvila bibliometrija (angl. bibliometrics ), v informacijski znanosti informetrija (angl. informetrics ) in v znanosti o znanosti scientometrija (angl. scientomet- rics ). Bibliometrija je kvantitativna metoda, ki se uporablja v proučevanju procesa znanstvenega komuniciranja na os- novi analize pisnih zapisov. Informetrija je matematični opis ter analiza lastnosti in zakonov v informacijski znanosti. Pomembna je za orga- niziranje in razvoj dejavnosti za znanstvene informacije v nacionalnih informacijskih sistemih. Scientometrija je uporaba informetrije z namenom odkri- vanja strukture znanja v znanostih. Tipologije dokumentov Vsak tip dokumenta ima določeno funkcijo v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja. Izvirni znanstveni članek npr. vključuje rezultate izvirne raziska- ve, pregledni članek pa lahko predstavlja sintezo nekaj člankov na nekem raziskovalnem področju. Znanstvene revije objavljajo tudi druge tipe dokumentov; ne smemo spregledati njihovega števila, relevantnosti in/ali vpliva v znanstvenem procesu. Baza podatkov ISI razlikuje 12 tipov dokumentov. Vprašanje tipov dokumentov, ki naj bi se upoštevali pri evalvaciji nacionalne uspešnosti, sta zastavila Martin s sodelavci (1987) in Leydesdorff (1988). Šlo je za razpra- vo o zmanjševanju pomembnosti britanske znanosti. Nekaj let kasneje je bila tematska številka revije Scien- tometrics (1991) posvečena izbiri tipov dokumentov ter razmejitvi nabora revij in metod za izračune v zvezi z merili nacionalne uspešnosti. Narin s sodelavci (1988) je podal pregled argumentov za vključitev ali izključitev posameznega tipa dokumentov Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB