OZ 2015/2

86 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 (kratkih znanstvenih člankov (angl. notes ) in preglednih člankov (angl. reviews )). Tip dokumenta, imenovan "notes", je bil v ISI postopoma opuščen. Od leta 1990 se večina člankov v reviji Physical Review Letters (PRL), ki je začela izhajati leta 1958, raz- vršča med članke (angl. articles ). Blakeslee (1994) je pokazal, da tip dokumenta "letters" v reviji PRL ustreza kratkemu znanstvenemu članku (od 3 do 4 strani) v drugih revijah. Merilo ISI za tip dokumenta "pregledni članek" (angl. review ) je, da mora vsebovati več kot 100 citatov (re- ferenc). Po merilih ISI sodijo v ta tip tudi članki, ki jih objavljajo revije kot sintezo, in članki, ki jih nekatere revije objavljajo v rubriki za pregledne članke. Izrazi, kot so pregledni članek (angl. review ), pregled (angl. survey , overview ) v naslovu članka in sinteza (angl. synthesis ) v izvlečku, predstavljajo podlago za razvrščanje prispevka med pregledne članke. Včasih je prispevek z manj kot 10 referencami, a z oznako pregled v naslovu, v ISI razvr- ščen med pregledne članke. "Review" je širši pojem kot "review article". Virgo (1971) in Woodward (1974) sta zastavila tipologijo preglednih člankov glede na njihove bibliometrične zna- čilnosti, Myers (1991) pa je primerjal slog pisanja o istem predmetu v dveh revijah. Omenjeni članki pokažejo, da obstaja več vrst preglednih člankov. To so: pregledni članki v reviji za eno disciplino, pregledni članki v reviji za več disciplin, analitični pre- gledni članki o stanju znanstvenih spoznanj o določenem vprašanju ter kritični ali premišljevalni pregledni članki, ki uvajajo nove raziskovalne ideje. Braun s sodelavci (1989) je izvedel citatno analizo za sleherni tip dokumenta v bazi podatkov ISI in predlagal vključitev tipa "letters" soglasno z Narinom (Narin, et al. 1988). Zitt in Bassecoulard (Bassecoulard in Zitt, 1999; Zitt in Bassecoulard, 1999) sta za primerjavo nacionalne uspe- šnosti uporabila štiri tipe dokumentov, in sicer članke (angl. articles ), kratke znanstvene članke (angl. notes ), pregledne članke (angl. reviews ) in pisma uredništvu (angl. letters ), saj so le-ti najbolj pogosto citirani. Uporaba bibliometričnih kazalcev za primerjavo znanstvene uspešnosti držav je izpostavila problem tipov dokumentov, ki naj bi se pri primerjavi upoštevali (Sigogneau, 2000). Avtorica je proučevala razvoj različnih tipov dokumen- tov, ki jih objavljajo revije za fiziko in so vpisani v SCI. Najprej se je osredotočila na razvoj produkcije in citatov člankov ter posebnosti držav glede tipov dokumentov. Po- tem je osvetlila nekatere značilnosti tipa dokumenta ISI "zbornik" (angl. proceedings ), in sicer na podlagi analize založnikov in povprečnega števila strani. Pri prepoznavanju različnih tipov dokumentov obstajajo trije glavni problemi: • enako poimenovanje tipa dokumenta ima lahko različ- ne pomene, odvisno od discipline ali raziskovalnega področja in jezika; • revije se tudi v isti disciplini ne urejajo enako niti ni- majo enakih meril (čeprav so ta merila sicer podobna) za razlikovanje tipov dokumentov; • upoštevanje teh razlik pri razvrščanju dokumentov v bazo podatkov ISI. Glavni namen članka avtorice A. Sigogneau (Sigogneau, 2000) je bil ugotoviti spremembe tipov dokumentov v bazi podatkov SCI za področje fizike v obdobju od 1990 do 1996. Osredotočila se je zlasti na prispevke v zbor- nikih, na katere se nanaša več kot 15 % dokumentov v revijah za fiziko v tem obdobju, ter na to, kako natančneje opredeliti značilnosti dokumentov tipa "prispevek na konferenci" z uporabo kvantitativnih meril (povprečno število strani, razmerje med številom citatov v letu 1996 in številom citatov v letu 1997, število dokumentov za leto 1996, povprečno število strani in število dokumentov v zborniku). Ugotovitve v zvezi s proučevanjem glavnih tipov doku- mentov v bazi podatkov ISI od leta 1990: • narašča število dokumentov tipa "letters"; • upada število kratkih znanstvenih člankov; • prispevki v zbornikih konferenc predstavljajo 15 % vseh dokumentov, po številu so na 2. mestu za članki (75 %); • prispevki v zbornikih konferenc so glede citiranosti na 5. mestu (za preglednimi članki, članki, kratkimi znanstvenimi članki in pismi); • prispevki v zbornikih konferenc so pomembni glede na število objav in citatov (čeprav je citiranost nizka; EU ima bolj uveljavljeno kulturo zbornikov kot ZDA; prispevki na konferencah imajo različne oblike glede na število strani in raziskovalno področje); • rezultati te raziskave se glede prispevkov na konfe- rencah ne ujemajo z rezultati prejšnjih raziskav, kjer so ti prispevki vključeni med druge tipe ali podani v člankih; • pridobljeni rezultati glede prispevkov na konferencah ne zagotavljajo osnove za vključitev v meritve nacio- nalne uspešnosti ali izključitev iz njih, saj: – je ta tip v nekaterih verzijah baze podatkov SCI (SCI-CDE) vključen v tip članki in so rezultati, Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB