OZ 2015/2

87 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 ki jih dobijo različne skupine raziskovalcev, bolj primerljivi; Observatoire des Sciences et des Tech- niques (OST) v Parizu v svoje raziskave nacionalne znanstvene uspešnosti ne vključuje prispevkov na konferencah, saj vključitev tovrstnih prispevkov lah- ko spremeni obrazec in s tem interpretacijo kazalcev uspešnosti v znanstvenem procesu (OST, 2015); – prispevki na konferencah, ki so vpisani v SCI, ne zajemajo vseh tovrstnih prispevkov, pač pa samo tiste, ki so objavljeni v revijah (!); tovrstne prispev- ke objavljajo v obliki zbornikov različni založniki (nacionalni, npr. znanstvena društva; institucionalni, npr. komercialni izdajatelji); kot rečeno, so na tem področju med EU in ZDA razlike, kar je argument v prid izključitvi prispevkov na konferencah iz meri- tev nacionalne raziskovalne uspešnosti; – poleg tega je pri meritvah nacionalne raziskovalne uspešnosti glavni problem, kako razmejiti nabor revij, ob uporabi SCI za takšne raziskave pa je glavno merilo faktor vpliva; Zitt (1999) in nekateri drugi avtorji se zavzemajo za internacionalizacijo revij s ciljem izboljšave primerjav; – natančnejše proučevanje tipov dokumentov naj bi bil dodatni način za natančnejše opredeljevanje ustreznega nabora revij za primerjanje nacionalne uspešnosti; – tovrstne analize je treba razširiti tudi na druga področja; – potrebne so tudi kvalitativne študije za boljšo ka- rakterizacijo tipov dokumentov, zlasti prispevkov na konferencah. Tipi dokumentov, ki jih Zitt s sodelavci (2003, 2005) uporablja v svojih znanih, številnih in odmevnih bibli- ometričnih in evalvacijskih študijah na osnovi citatnih indeksov, so: • članki (angl. articles ), • pregledi (angl. reviews ), • kratki članki (angl. notes ), • pisma uredniku (angl. letters ) in • prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih. Iz raziskav so včasih izključeni prispevki na konferencah, objavljeni v zbornikih referatov (Zitt, et al., 2003), včasih pa pregledni članki (Zitt, et al., 2005). Vendar pa Sigogneau (2000) meni, da je glede izključitve konferenčnih prispevkov potrebna razprava. V raziskavi o relativnosti citatne uspešnosti in o merilih odličnosti je Zitt s sodelavci (2005) zaradi homogenosti populacije izključil pregledne članke, vključil pa samo članke ne glede na to, ali prihajajo iz revij, zbornikov ali drugih virov. Metodologija vrednotenja ARRS bi morala upoštevati vse tipe dokumentov, ki so vključeni v citatne indekse Thom- son/ISI, saj vplivajo na kazalce (npr. IF), ki se uporabljajo pri vrednotenju člankov glede na citiranost revije, v kateri so objavljeni. Objektivnega načina spoznavanja znanosti ni (Zitt, et al., 2005), saj so rezultati citatnih analiz odvisni tudi od ravni agregacije (revija, specialnost, poddisciplina, široka aka- demska disciplina, znanost v celoti) oziroma od ureditve področij. Razlike med klasifikacijo in kat- egorizacijo: ali je tipologija klasifikacija ali kategorizacija? Za filozofe, teoretike in razvijalce informacijskih siste- mov je pomembno, da razumejo: • kako struktura informacijskega sistema prispeva k vzpostavitvi semantičnega konteksta; • kako različne oblike organizacije podpirajo komuni- kacijo med uporabnikom in sistemom; • kako konkretne organizacijske strukture in posebni tipi odnosov prispevajo k vzpostavitvi smiselnih in- formacijskih okolij. Iskanje ustreznih pojasnil v zvezi s temi vprašanji prispe- va tudi h globljemu razumevanju dinamike informacij (Floridi, 2002) in posledic, ki jih ima struktura informa- cijskih sistemov za sestavo in za interakcijo z informacij- skim okoljem. Po Floridiju (2002) namreč obstajajo naslednje dinamike informacij: • vzpostavitev in oblikovanje informacijskih okolij, • življenjski cikli informacij, • računalniška dinamika v smislu računalniške algori- temske obdelave in, v širšem pomenu besede, obdela- ve informacij. Jacob (2004) je prikazal strukturne razlike med klasifika- cijo (klasifikacijski sistemi) in kategorizacijo (sistemi za kategorizacijo) in kako te razlike vplivajo na interakcijo s sistemom kot informacijskim okoljem. Tradicionalna klasifikacija je stroga: neka entiteta je ali ni član določenega razreda. Kategorizacija je fleksibilna in kreativna. Odnosi med entitetami niso obvezujoči. Povezave temeljijo na pre- prostem prepoznavanju podobnosti, ki obstajajo v neki skupini entitet. Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB