OZ 2015/2

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Klasifikacija deli neko področje entitet v arbitrarni sistem razredov, v katerem se entitete med seboj izključujejo in se ne prekrivajo; prirejene so v okviru pojmovnega konteksta, ki ga oblikuje niz temeljnih načel. Dejstvo, da kontekst in sestava teh razredov ne variirata, je osnova stabilnosti navedb v klasifikacijskem sistemu. Za razliko od klasifikacije kategorizacija deli neko podro- čje v skupine ali kategorije članov, ki so si med seboj po- dobni znotraj danega konteksta. To, da ta kontekst lahko variira (s tem pa variira tudi sestava kategorije), je osnova fleksibilnosti in moči kognitivne kategorizacije. Primerjava kategorizacije in klasifikacije glede na postopek, meje, ^lanstvo, merila, tipi^nost in strukturo Tabela 1: Primerjava kategorizacije in klasifikacije Kategorizacija Klasifikacija Ustvarjalna sinteza entitet, ki temelji na kontekstu oz. opaženi podobnosti. Sistematizirana ureditev entitet, ki temelji na analizi obveznih in zadostnih značil- nosti. Meje so nejasne, saj članstvo v skupini ni zavezujoče. Članstvo je strogo: entiteta je ali ni član določenega razreda; članstvo temelji na intenziji razreda. Merila za dodeljevanje so odvisna oz. neodvisna od konteksta. Merila so vnaprej opredeljena navodila ali načela. Vrstni red posameznih članov je lahko odvisen od tipičnosti (stopnjevalna struktura). Vsi člani so enako reprezen- tančni za določeni razred (struktura ni stopnjevalna). Grozdi članov; lahko obliku- jejo hierarhično strukturo. Hierarhična struktura fiksnih razredov. Struktura je najbolj pomembna značilnost za razlikovanje sistemov klasifikacije od sistemov kategorizacije, saj se na osnovi strukture izražajo razlike med drugimi značilnostmi (postopek, meje, članstvo in merila za dodeljevanje). COBIB COBIB je vzajemna bibliografsko-kataložna baza podat- kov v funkciji centralnega kataloga kooperativnega bibli- ografskega informacijskega sistema in servisov COBISS (Cooperative Online Bibliographic Information System and Services) (Platforma COBISS, 2014), ki ga v sode- lovanju s knjižnicami in specializiranimi informacijskimi centri iz Slovenije in drugih držav, vključenih v mrežo COBISS.Net, razvija in vzdržuje Institut informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru. Bibliografsko-kataložne baze posameznih knjižnic, vklju- čenih v sistem COBISS, so lokalne baze podatkov, ki so med seboj povezane preko vzajemne bibliografsko-kata- ložne baze podatkov COBIB. Le-ta vsebuje bibliografske podatke in podatke o zalogi iz vseh lokalnih baz podatkov znotraj določenega nacionalnega sistema COBISS. Vnos podatkov o bibliografskih enotah poteka v lokal- nih bazah podatkov knjižnic, ki so vključene v določen nacionalni sistem COBISS. Hkrati z vnosom v lokalno bazo podatkov se ažurira tudi vzajemna baza podatkov COBIB. Lokalne baze podatkov same zase predstavljajo celoto (tj. katalog posamezne knjižnice), v odnosu do vzajemne baze podatkov pa njene segmente. Za isto enoto knjižničnega gradiva se v lokalni in v vzajemni bazi po- datkov tvori en sam zapis, ki je nato preko vzajemne baze podatkov dostopen vsem knjižnicam v določenem nacio- nalnem sistemu COBISS. COBISS/OPAC omogoča online dostop do lokalnih baz podatkov in COBIB-a. Pri iskanju določenega gradiva je treba za hkratno iskanje po vseh knjižnicah, vključenih v določen nacionalni sistem COBISS, izbrati COBIB, za iskanje po katalogu določene knjižnice pa je treba izbrati lokalno bazo podatkov te knjižnice. Od leta 1988, ko je bila narejena 1. verzija posebne programske opreme, so imeli uporabniki vzajemne bi- bliografsko-kataložne baze podatkov COBIB možnost izpisovanja različnih bibliografij, in sicer nacionalne bibliografije in specializiranih bibliografij, kot so bibli- ografije doktorskih disertacij, bilteni raziskovalnih član- kov, bibliografije del delavcev univerz, seznami novosti ter tudi različna kazala in drugo. Vsi ti zapisi so tedaj predstavljali stranski proizvod baze podatkov vzajemne katalogizacije (Brešar in Muhvič, 1991). Prva verzija omenjene programske opreme se je upora- bljala za izdelavo publikacije Bilten strokovne i znanstve- ne literature , ki jo je izdajal Jugoslovanski bibliografski institut (JUBIN). Leta 1990 je IZUM začel razvijati novo verzijo programske opreme za izpise, ki je bila precej bolj parametrizirana kot prejšnja. Najprej se je uporabljala za izdelavo publikacij Bulletin Scientifique , ki sta ga izdajala Institut informacijskih znanosti v Zagrebu in JAZU (da- nes HAZU), in Bibliografija doktorskih disertacija Sveu- čilišta u Zagrebu , ki ga je izdajal Institut informacijskih znanosti v Zagrebu. Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB