OZ 2015/2

89 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Kulturno-politi^ni vidik (nacionalnih) bibliografij v državah, ki so nastale po raz- padu SFR Jugoslavije Kultura je osnovni gradbeni element naroda, bibliograf- ska prizadevanja naj bi bila ogledalo nacionalne kulture, saj je pisana beseda njena bistvena oblika. Obdobje Avstro-ogrske monarhije VAvstro-ogrski monarhiji so bile Hrvaška, Slovenija in Vojvodina. Bosno in Hercegovino je Avstro-ogrska mo- narhija okupirala leta 1878 in anektirala leta 1908. Srbija in Črna gora sta bili takrat samostojni kraljevini. Kosovo je bilo del Srbije. Makedonija je bila leta 1913 (po 2. balkanski vojni) razdeljena med Srbijo, Bolgarijo in Grči- jo, v sedanjih mejah pa je bila vključena v FNR oz. SFR Jugoslavijo po 2. svetovni vojni. V državno-pravnih okvirih Avstro-ogrske monarhije je bila ključna naloga za bibliografski diskurz opredeliti kriterije za obseg oz. izbiro gradiva za nacionalne biblio- grafije, saj ne sovpadajo s kriteriji za obvezni izvod, ki je bil v Avstro-ogrski monarhiji in kasneje po prvi svetovni vojni v Jugoslaviji enotno predpisan. VAvstro-ogrski monarhiji so ključno vlogo pri organiza- ciji dela na nacionalnih bibliografijah odigrale nacionalne akademije znanosti. Vsebina nacionalnih bibliografij naj bi temeljila predvsem na jezikovnem kriteriju in razumevanju kulture, ki vklju- čuje nacionalno idejo, po kateri je narod vir suverenosti (ne pa kralj, kot je veljalo do francoske revolucije). Slovenija Bibliografsko delo v Sloveniji ima že 150-letno tradicijo. Prvi letni pregledi slovenske knjižne produkcije so: • Schmalerjevi Jahrbücher für slawische Literatur, Kunst und Wissenschaft za leta 1848–1953; • letni obračuni slovenske založniške dejavnosti, ki jih je objavljal Anton Kos v Novicah , za leta 1859–1865; • popis časopisja in knjig za leti 1868 in 1869 pod naslovom Bibliografia slovenska ali slovensko knji- goznanstvo od začetka 1868. leta do konca meseca oktobra 1869. leta , ki ga je objavil Etbin H. Costa v Letopisu Slovenske matice za leto 1869. V uvodu k tej izdaji je Costa poudaril predvsem do- kumentarni pomen nacionalne bibliografije in njeno pomembnost pri izobraževanju in znanstvenem delu. Bi- bliografija je "zrcalo slovstva in duševnega napredovanja vsakega naroda". Izdaje tekoče nacionalne bibliografije za leta od 1869 do 1873 je sestavljal sam brez podpore katere koli javne knjižnice. Njegovo delo so nadaljevali: • Ivan Tomšič (za leta 1874–1892), • Rojko Pernšek (za leta 1893–1898), • Karel Glaser (za leta 1899–1901), • Janko Šlebinger (za leta 1902–1906 in zlasti 1907– 1912). Njihovo delo je tudi potekalo brez pomoči knjižnic. Izvo- de in podatke so Slovenski matici za omenjene bibliogra- fe prostovoljno pošiljali tiskarji, založniki in avtorji. Letni pregledi slovenskega tiska v Letopisu in Zborniku Sloven- ske matice skupaj s Šlebingerjevo Slovensko bibliografijo za leta 1907–1912 pokrivajo 54 let. Leta 1925 je Janko Šlebinger prišel v Študijsko knjižnico v Ljubljani (danes NUK). Med obema vojnama je delo na slovenski tekoči splošni bibliografiji zamrlo, nadaljevali pa so Simoničevo delo; dela so potekala tudi pri orga- nizaciji izdelave strokovnih bibliografij v AZU (danes SAZU). V komentarju o temi pregledi je Janez Logar (1968) tako- le opredelil pomen tekoče nacionalne bibliografije: "Nacionalna bibliografija – zlasti tekoča, sprotna registra- cija vsega tiska kakega naroda – je eden najpomembnej- ših dokumentov kulturnega življenja in hotenja naroda. Zato ima za majhne in življenjsko ogrožene narode še poseben pomen, saj z njo izpričujejo svoje bivanje in izražajo voljo po ohranitvi in razvoju." Bili so to sadovi, ki sta jih tudi malim narodom prinesla marčna revolucija (1848) in padec absolutizma z uvedbo parlamentarizma v Avstro-ogrski monarhiji v šestdesetih letih 19. stoletja. Od leta 1892 je Kraljeva knjižnica v Berlinu tiskala bibli- ografski seznam novih nemških knjig za izdelavo katalož- nih listkov v drugih knjižnicah po zgledu Kongresne knjiž- nice v ZDA. Od leta 1909 izhaja ta publikacija v obliki tiskanih listkov (Berliner Titeldrucke). Listke Kraljeve knjižnice je poskusila uporabiti tudi Vseučiliščna knjižni- ca v Zagrebu pri rekatalogizaciji svoje zaloge. Leta 1899 so bila sprejeta Pruska pravila ( Instruktionen für die alphabetischen Kataloge der preussischen Bib- liotheken vom 10. Mai 1899 , 1909). Zanimivo je, da so avstrijske univerzitetne knjižnice pruska pravila sprejele šele v letih 1932 in 1933. Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB