OZ 2015/2

91 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 pravljen je bil na osnovi gradiva, ki ga je izdajatelju dala na voljo Narodna biblioteka v Beogradu. Bibliografske podatke za znane publikacije so dobivali iz drugih virov. Vsak zvezek je v poprečju vseboval od 280 do 460 zapi- sov. Gradivo je bilo razvrščeno po predvideni shemi. Leta 1930 je bilo ustanovljeno Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev s sedežem v Beogradu. Ustanovitelji Dru- štva so bili Miloš L. Zečević (ravnatelj Narodne biblio- teke v Beogradu), Svetozar Matić (Narodna biblioteka v Beogradu) in Uroš Xonić (Univerzitetna biblioteka); izdelali so prva pravila Društva jugoslovanskih bibliote- karjev, ki so bila istega leta tudi sprejeta. Leta 1931 je bil v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih knjižničarjev, ki mu je predsedoval Velimir Deželić. Spre- jeta je bila resolucija, ki zavezuje upravo Društva jugo- slovanskih bibliotekarjev, da čim prej zagotovi: • katalog jugoslovanske periodične literature (bibliogra- fija člankov v časnikih in revijah), • centralni katalog za vse pomembnejše knjižnice in • bibliotekarski strokovni časopis. Prihodnji snopiči bibliografije so bili definirani na podlagi predloga Velimirja Deželića, ki ga je predstavil Marcel Vidačić iz Vseučiliščne knjižnice v Zagrebu. Leta 1933 je bil objavljen Jugoslovenski bibliografski godišnjak za 1933 god. v izdaji Srbske kraljeve akademi- je znanosti. Leta 1938 je bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti (AZU) v Ljubljani (leta 1948 se je preime- novala v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti – SAZU), ki je prevzela skrb in delo za slovensko retro- spektivno bibliografijo knjig in časopisja v obdobju od 1913 do 1945 pod vodstvom Janka Šlebingerja. Obdobje bivše ("jaltske") Jugoslavije (1945– 1991) Leta 1945 je bila sprejeta uredba o obvezni dobavi novih tiskanih stvari. Že avgusta 1945 je nova oblast v Sloveniji z uredbo zagotovila redno mesečno objavljanje bibliografije celotne- ga slovenskega tiska, ki jo je naložila Državni založbi Slo- venije (DZS). Januarja 1946 je DZS začela izdajati revijo Slovenski tisk , ki se je od 3. številke naprej imenovala Naš tisk , leta 1949 pa se je preimenovala v Slovenski knjižni trg . Leta 1947 so bili sprejeti prvi predpisi Vlade Federativne narodne republike Jugoslavije (FNRJ) o bibliotekarski stroki. Leta 1948 je bil Bibliografski institut NR Srbije v Beo- gradu preoblikovan v Jugoslovanski bibliografski institut (JBI, kasneje JUBIN), ki je bil na zvezni ravni zadolžen za izdelavo tekoče bibliografije (za knjige, brošure in mu- zikalije ter za članke in priloge v revijah in zbirnih delih) in za retrospektivno bibliografijo. Bibliografija Jugoslavije v izdaji JBI je bila splošna, tekoča, nacionalna, registracijska, primarna in samostojna bibliografija, pokrivala je tri področja (knjige, brošure in muzikalije; serijske publikacije; članke in priloge v serij- skih publikacijah). Od leta 1971 izhaja tudi Bibliografija roto-štampe i stripova . Tekoča bibliografija Jugoslavije je predstavljala tudi osnovo za Bibliografijo zvaničnih publikacija SFRJ (Bibliografijo uradnih publikacij SFRJ) z namenom mednarodne izmenjave po Bruseljski kon- venciji iz leta 1886 in Unescovi konvenciji iz leta 1958 ter za Bibliografijo prevoda u SFRJ in za niz strokovnih, osebnih, retrospektivnih in mednarodnih bibliografij. V Bibliografiji Jugoslavije se od leta 1965 uporablja uni- verzalna decimalna klasifikacija (UDK), od leta 1975 pa mednarodna pravila za bibliografski opis. Po zakonu so bile do obveznega izvoda upravičene nacionalne knjiž- nice in ker se je Bibliografija Jugoslavije izdelovala na osnovi videnega gradiva, je bila njena popolnost odvisna od tega, kako redno so založniki in tiskarji pošiljali izvo- de svojih izdaj za JBI preko nacionalnih knjižnic. Posebne vzporedne bibliografije ni bilo na voljo le za Srbijo in Črno goro. Izhajale so: Bibliografija bosansko- hercegovačkih knjiga , Bibliografija bosanskohercegovač- kih serijskih publikacija (od 1978 do 1983), Bibliografija knjiga tiskanih u SR Hrvatskoj , Bibliografija razprava, članaka i književnih radova u časopisima SR Hrvatske (od 1978 do 1981), Makedonska bibliografija: Mono- grafski publikacii (1982– ), Periodične publikacije i nizovi publikacija (1984– ), Slovenska bibliografija (1947–1983) in Bibliografija Vojvodine (1983– ) (Vraneš, 2001). Leta 1947 je Matko Rojnić, ravnatelj Nacionalne in vse- učiliščne knjižnice v Zagrebu, oblikoval svoje kriterije za izbiro gradiva za nacionalno bibliografijo. Leta 1951 je Eva Verona kot njegova namestnica v obdobju od 1946 do 1965 v nekem dopisu Jugoslovanski akademiji zna- nosti in umetnosti v Zagrebu (JAZU; danes HAZU) te kriterije povzela takole: • nacionalnost pisatelja dela ne glede na jezik in kraj izida, • delo, tiskano na ozemlju NR Hrvaške, ne glede na nacionalnost pisatelja in jezik, v katerem je delo napi- sano, • inkunabule, ki so jih natisnili hrvaški tiskarji. Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB