OZ 2015/2

92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Od leta 1953 slovenske založbe izdajajo svoje glasilo Knjiga . Ti bibliografski pregledi so bili namenjeni predvsem knji- gotržcem in knjižnicam vseh vrst v pomoč pri nabavi knjig. Za razvoj slovenske nacionalne bibliografije je bilo posebej pomembno preoblikovanje Narodne in univerzitetne knjiž- nice v Ljubljani (NUK). NUK je konec 18. stoletja nastal iz knjižnice pri ljubljanskemu liceju. Po ukinitvi ljubljan- skega liceja leta 1850 je Licejska knjižnica postala deželna Študijska knjižnica, ki se je leta 1919 preimenovala v Državno študijsko knjižnico, leta 1921 pa v Državno knjiž- nico, ki je pred tem leta 1919 prevzela funkcijo centralne univerzitetne knjižnice. Naziv Univerzitetna knjižnica v Ljubljani si je knjižnica pridobila leta 1938, leta 1945 pa je postala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Ena izmed njenih nalog je bila tudi knjižna in strokovna bibliografija vsega slovenskega tiska, tj. letna slovenska splošna nacionalna bibliografija vseh samostojnih tiskov in prispevkov v časopisju in zbornikih od 1945 naprej. Ta naloga je bila uvrščena v Pravila NUK-a šele leta 1958. Leta 1948 je Biblioteka Matice srbske postala centralna knjižnica za Vojvodino in začela je prejemati obvezne izvode iz celotne Srbije. Od 21. do 25. septembra 1948 je potekal prvi kongres bibliotekarjev Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Istega leta je Univerzitetna biblioteka v Beogradu postala depozitna knjižnica za doktorske disertacije za celotno ozemlje tedanje Jugoslavije. Leta 1950 je bil v Zagrebu ustanovljen Jugoslovanski leksikografski zavod (JLZ), ki je odigral pomembno vlo- go pri razvoju bibliografskega dela v bivši Jugoslaviji, Jugoslovanski bibliografski institut v Beogradu pa je, kot rečeno, začel izdajati tekočo Bibliografijo Jugoslavije: knjige, brošure i muzikalije . Istega leta je Društvo bibliotekarjev Srbije postalo član mednarodnega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions). Leta 1951 se je začelo delo na slovenski retrospektivni bibliografiji po nacionalnem, in ne samo teritorialnem kriteriju. Leta 1954 se je začelo delo na srbski retrospektivni bibli- ografiji po naslednjih kriterijih: • knjige so tiskane na ozemlju NR Srbije, • avtorji knjig, tiskanih zunaj Jugoslavije, so srbskega porekla, • knjige, tiskane zunaj Jugoslavije, so v srbohrvaškem jeziku, • knjige, tiskane v drugih republikah, zlasti na Hrva- škem, so izdaje srbskih založnikov. Kriteriji niso predvidevali popisa knjig avtorjev srbskega porekla v drugih jugoslovanskih republikah, tako da je bil eden od namenov sestanka, ki je bil leta 1955 v Beo- gradu, da se to vprašanje uskladi z bibliografi iz drugih jugoslovanskih republik. Zbiranje gradiva za retrospektivno srbsko bibliografijo se je v Narodni biblioteki Srbije začelo 1. oktobra 1954. Na pobudo kongresa bibliotekarjev, ki je bil leta 1955 v Bruslju, je leta 1957 v Varšavi potekala mednarodna bibliotekarska konferenca, posvečena problemom naci- onalnih retrospektivnih bibliografij in mednarodnemu sodelovanju. Sprejete so bile smernice o nacionalnih bib- liografijah, ki so potrdile stališča o kriterijih za izdelavo nacionalnih retrospektivnih bibliografij, za katere sta se zavzemali Hrvaška in Slovenija. Leta 1957 so bila v Srbiji sprejeta katalogizacijska pravila Društva bibliotekarjev Srbije. Leta 1961 je bila v Parizu mednarodna konferenca v or- ganizaciji Ifle, ki je odobrila izjavo o kataloških načelih, znano pod imenom Pariška načela. Izjava je predstavljala osnovo za mednarodno standardizacijo katalogizacije. Ve- čina kataloških pravil v svetu je popolnoma ali v največji možni meri sledila tem načelom. Leta 1962 je bila v Beogradu ustanovljena Skupnost naci- onalnih knjižnic Jugoslavije. Leta 1963 je SAZU objavila slovensko bibliografijo člankov in leposlovja v časopisju in zbornikih 1945–1950, ki so jo sestavili Janez Logar, Štefka Bulovec in Ančka Posavec. Leta 1963 je začela Pokrajinska biblioteka v Prištini prejemati obvezni izvod s celotnega ozemlja FNR Jugo- slavije. Leta 1964 je Georgije Mihailović objavil delo Srpska bibliografija XVIII veka . Leta 1965 je bil sprejet zakon o obveznem izvodu. Istega leta je Biblioteka Matice srbske začela prejemati obvezni izvod iz celotne Jugoslavije. S konferenco Ifle, ki je potekala leta 1969 v Köbenhavnu, se je začel proces približevanja kataloškega in biblio- grafskega opisa standardu. Za potrebe izdelave enotnih Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB