OZ 2015/2

93 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 standardov je bil sprejet bibliografski opis za nacionalne bibliografije. IFLA je to nalogo zaupala Michaelu Gorma- nu, ki je bil sodelavec britanske nacionalne bibliografije; to dejstvo je bilo verjetno velikega pomena za razvoj v tej smeri. Bibliografski opis za nacionalne bibliografije je najpopolnejši. Bibliografski opis v hrvaški retrospektivni nacionalni bibliografiji je npr. temeljil na pruskih pravilih, ki so pri- lagojena za katalog. Osnutek pravil za hrvaško retrospek- tivno bibliografijo je pripravil Petar Rogulja, sprejet pa je bil leta 1980 na posvetovanju o objavljanju retrospektivne bibliografije. Leta 1970 je Pokrajinska biblioteka v Prištini prerasla v Narodno in univerzitetno knjižnico. Leta 1973 je Narodna biblioteka Srbije objavila Katalog knjig v jezikih jugoslovanskih narodov 1519–1867 . Istega leta je Narodna biblioteka Srbije objavila prvo publikacijo, izdelano na osnovi avtomatske obdelave podatkov oz. z uporabo računalnika. To je bil Katalog stranih periodičnih izdanja u bibliotekama Srbije . Leta 1975 je Narodna biblioteka Srbije začela objavljati Katalog knjig v jezikih jugoslovanskih narodov: 1868– 1972 . Vseh štirinajst zvezkov tega kataloga je bilo tiska- nih in objavljenih v obdobju od 1975 do 1989. Leta 1976 je Narodna biblioteka Srbije prešla na obde- lavo monografskih publikacij po Mednarodnem stan- dardnem bibliografskem opisu monografskih publikacij – ISBD(M). Od leta 1980 se je na Hrvaškem z občasnimi prekinitvami in spremembami metodologije izdelovala evidenca pro- duktivnosti znanstvenoraziskovalnega dela za obdobje od leta 1971 naprej. Od leta 1987 je Institut informacijskih znanosti v Zagrebu (prej Referalni center Vseučilišča v Zagrebu (RC)) ustvarjal in vzdrževal bazo podatkov o objavljenih rezultatih raziskav v okviru znanstvenih pro- jektov Republike Hrvaške (Aganović-Boras, 1991 cit. po Šercar, 1991, pp. 9–28). Leta 1981 je začela Biblioteka Matice srbske objavljati tekočo bibliografijo knjig v Vojvodini. Leta 1982 je Nacionalna in vseučiliščna biblioteka (NSB, danes Nacionalna in vseučiliščna knjižnica – NSK) obja- vila prvi zvezek Građe za hrvatsku retrospektivnu biblio- grafiju knjiga . Do konca leta 1999 je bilo objavljenih 25 zvezkov, od A do Ž. Delo je bilo predstavljeno javnosti leta 2000. Leta 1987 sta se britanska in francoska nacionalna knjiž- nica dogovorili o teoretičnih temeljih za objavo nacional- nih bibliografij na CD-jih. Od leta 1990 do leta 1993 je potekal projekt National Libraries Project on CD-ROM konzorcija sedmih evropskih nacionalnih knjižnic (Dan- ska, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija). Istega leta je Narodna biblioteka Srbije pristopila k projektu Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ), vključila se je v projektiranje in re- alizacijo programa za integrirano knjižnično poslovanje, zasnovano na modelu vzajemne katalogizacije, in sicer v okviru centralizirane računalniške mreže. Sprejet je bil UNIMARC kot enotni mednarodni format za izmenjavo podatkov in strukturiranje baze podatkov. V Narodno biblioteko Srbije je bila uvedena homogena mreža raču- nalnikov VAX-Digital kot tehnična podpora sistemu. Leta 1989 je Narodna biblioteka Srbije izdala prva dva zvezka dela Srpska bibliografija: knjige 1868–1944 . Do leta 1999 je bilo objavljeno 15 zvezkov tega kapitalnega dela srbske kulture (od skupaj 20 načrtovanih). Istega leta je Narodna biblioteka Srbije začela vnos po- datkov v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo JUBIB. Leta 1991 je bil sprejet koncept razvoja Sistema znanstve- nih in tehnoloških informacij v Republiki Srbiji (SNTIS, Sistem naučno-tehnoloških informacija Jugoslavije). S tem je bila odprta možnost razvoja računalniške knjižnič- ne mreže kot informacijske infrastrukture. Istega leta se je v Narodni biblioteki Srbije začelo tudi delo pri projektu VBS (Virtualna biblioteka Srbije). Kritika jugoslovanstva glede kriterijev izbora gradiva za jugoslovansko retrospektivno bib- liografijo (JRB) Leta 1955 so bili v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani trije sestanki o splošni JRB (Harni, 2004). Na sestankih so prišla do izraza različna stališča ude- ležencev, kar je bilo odvisno od različnih tolmačenj ju- goslovanstva kot ideološkega substrata politične in kul- turne enotnosti tedanje Jugoslavije. Šlo je za spopad uni- tarne in federalne opcije jugoslovanstva v kulturi ter za nerešena nacionalna vprašanja v SFRJ, ki so se izražala tudi v konceptih nacionalnih bibliografij v večnacionalni federalni državi. Ideja o enotnosti je razpadla in pojavile so se številne nasprotujoče si ideje. Za stališče naci- onalnega federalizma, ki za retrospektivno bibliografijo republike ali pokrajine kot jugoslovanske federalne enote zahteva kriterije, ekvivalentne kriterijem za retrospektiv- Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB