OZ 2015/2

94 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 ne bibliografije samostojnih držav (nacionalnost avtorja, nacionalni jezik in aktualno ozemlje republike), tj. za ku- muliranje nacionalnih kriterijev, sta bila predvsem Matko Rojnić kot predstavnik iz Hrvaške in Primož Ramovš kot predstavnik iz Slovenije. Urednik slovenske bibliografije Janez Logar se sestanka ni udeležil. Unitaristi so bili iz- ključno za teritorialni kriterij. Sestanka se je udeležil tudi Rodoljub Čolaković kot podpredsednik Izvršnega sveta FNRJ, ki mu je Komisija za izdelavo srbske retrospektiv- ne bibliografije posredovala promemorijo o omenjenem vprašanju. S tem se je politika definitivno vpletla v dogo- vore o izdelavi nacionalnih bibliografij. Večina navzočih je bila za izdelavo jugoslovanske bibliografije. Le Rojnić in Ramovš sta izrazila pomisleke, saj je bil zaradi takega zaključka vprašljiv status nacionalnih bibliografij, ki so jih že dlje časa izdelovali na Hrvaškem in v Sloveniji. Dogovorjen je bil drugi sestanek v Zagrebu. Sestanka v Zagrebu so se udeležili predstavniki nacional- nih knjižnic, nacionalnih akademij znanosti in umetnosti, predstavniki republiških svetov za prosveto in kulturo ter Mate Ujević v imenu JLZ (Jugoslovanski leksikografski zavod; danes: Leksikografski zavod "Miroslav Krleža") iz Zagreba. Mate Ujević je leta 1941 spodbudil delo na hrvaški retrospektivni in tekoči bibliografiji člankov, leta 1951 pa na jugoslovanski retrospektivni in tekoči biblio- grafiji člankov, ki jo je od 1947 do 1956 izdajala JAZU v Zagrebu. V času Banovine Hrvaške je leta 1941 Hrvaški izdajateljski zavod v Zagrebu zaupal urejanje hrvaške retrospektivne bibliografije knjig Vseučiliščni knjižnici v Zagrebu, uredništvo pa je kasneje prevzel Matko Rojnić. To pomembno referenčno delo je leta 1982 začela objavlja- ti Nacionalna in vseučiliščna knjižnica v Zagrebu. Konec leta 1999 je bil objavljen 25. zvezek Građe za hrvatsku retrospektivnu bibliografiju knjiga 1835–1940 . JLZ je do danes objavil 15 zvezkov Bibliografije razprava, članaka i književnih radova , ki so posvečeni književnosti (1–7), zgo- dovini (8–11), likovni umetnosti (12) in glasbi (13–14). Sestanka se je udeležil tudi Janez Logar, urednik sloven- ske retrospektivne bibliografije. Večina iz Beograda je bila mnenja, da so republiške oz. nacionalne bibliografije poleg JRB odveč. Logar in Rojnić sta sprejela stališče o izdelavi JRB, vendar sta bila mnenja, da to ne zmanjšuje potrebe po izdelavi hrvaške in slovenske retrospektivne bibliografije ter da slovenska in hrvaška akademija znanosti in umet- nosti želita, da se to delo nadaljuje. Sprejeto je bilo, da se JRB izdeluje po republikah, tj. v republiških redakcijah, za usklajevanje pravil za opis knjig pa je bila imenovana komisija v sestavi Milutin Ivanušić, Janez Logar, Smilja Mišić, Slobodan Komadinić in Branko Čulić. Argumentom jugoslovanstva je dajalo določeno dodatno težo dejstvo, da je Unesco spremljal bibliografska doga- janja na jugoslovanski državni ravni. Sestanek v Ljubljani je imel dve točki dnevnega reda: • pravila za obdelavo knjig v JRB in • oblikovanje osrednje redakcije JRB. Komisija za izdelavo Srpske retrospektivne bibliografije je pred sestankom izdelala predlog za razpravo z naslo- vom "Dogovor". Dogovor je izhajal iz dejstva, da se je v nekaterih republikah že začelo delo na retrospektivnih bi- bliografijah, in opozarja na nevarnost nepotrebnega pod- vajanja opisa istih knjig. V Dogovoru so prišli do izraza argumenti jugoslovanskega unitarizma in centralizma. Po Dogovoru je osnovni kriterij teritorialni. V JRB naj bi se vključile vse knjige, tiskane od začetka tiska do leta 1944 na ozemlju tedanje Jugoslavije, neodvisno od jezika in avtorstva. Popisane naj bi bile tudi vse knjige oseb jugo- slovanske narodnosti, objavljene v katerem koli jeziku in kjer koli v tujini, ter vse knjige v jezikih jugoslovanskih narodov v tujini. Dogovor je predvideval, da ustanove iz republik vsake tri mesece pošiljajo listke Zvezni komisiji za bibliografijo. SAZU je zavrnila pošiljanje listkov, dokler ne bo zaklju- čeno delo na slovenski retrospektivni bibliografiji. Delo na republiških retrospektivnih bibliografijah je po Dogovoru odveč, posamezne republike pa lahko iz skupne jugoslovanske retrospektivne bibliografije svoje nacional- ne bibliografije izvlečejo kot poseben natis. Dogovor na sestanku ni bil sprejet. V zaključkih je bilo zapisano, da so bila na sestanku obravnavana vprašanja, povezana z delom na retrospektivnih bibliografijah posa- meznih republik, in možnost, ki jih to delo predstavlja za uresničevanje JRB knjig. Izdelava JRB je bila tako prestavljena za nedoločen čas. Izdelavo nacionalnih retrospektivnih bibliografij, ki sta jo zagovarjali Hrvaška (Rojnić) in Slovenija (Logar), so do- končno potrdili tudi predstavniki drugih jugoslovanskih republik, ki so delale svoje retrospektivne bibliografije, in sicer v Srbiji leta 1970 in v Črni gori leta 1979. Črna gora je imela tudi predmetni kriterij, ki je urejal tudi popisova- nje del o Črni gori. Razvoj bibliografskega dela po razpadu SFRJ in osamosvojitvi bivših republik in pokrajin V začetku leta 1992 je SFRJ formalno razpadla in danes so Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB