OZ 2015/2

95 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Makedonija, Slovenija in Srbija z Vojvodino samostojne države. SFRJ je bila federalna večnacionalna država, v kateri so bile poleg federalističnih zelo močne tudi centra- listično-unitaristične tendence. Nosilci centralističnih in unitaristično-hegemonističnih tendenc so prevladovali v matični federalni enoti srbskega naroda ter pri srbskem avtohtonem in srbskem priseljenem prebivalstvu v drugih republikah in pokrajinah. Nosilci federalističnih tendenc, vključno z močnimi tendencami po osamosvojitvi, so prevladovali predvsem v drugih nacionalnih republikah. Čeprav področje kulture in kulturne politike ni bilo v pristojnosti federacije (za razliko od npr. znanosti, ki je bila delno centralizirana v Zveznem sekretariatu za razvoj oz. v Zvezi skupnosti za znanost Jugoslavije po načelu samoupravne interesne organiziranosti), so federalistične in unitaristične tendence ter tendence po osamosvojitvi prišle do izraza tudi v kulturno-političnih konceptih na področju bibliografskega dela in v odnosu do teritorial- nega, nacionalnega in predmetnega pristopa pri izdelavi nacionalnih bibliografij. Načeloma so bili predstavniki centralistično-unitarističnih tendenc za teritorialni pri- stop, federalisti in privrženci odcepitve pa za nacionalni pristop. Pristop je očitno odvisen od oblike države in od dejanskega položaja in nacionalnih ciljev posameznega naroda v večnacionalni državi. Po osamosvojitvah bivših jugoslovanskih republik so se federalisti in privrženci separatizma med bibliografi spreobrnili in se začeli s polno legitimnostjo zavzemati za teritorialni pristop. Z vključevanjem v nove evropske integracije pa je pričako- vati vrnitev k nacionalnem pristopu kot izrazu nacionalnih interesov. Leta 1995 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Lju- bljani (NUK) pripravila slovensko bibliografijo knjig na CD-ju. Od leta 1995 se razvija spletna oblika bibliografij. Leta 1996 sta se Narodna biblioteka Srbije in Biblioteka Matice srbske preko akademske mreže priključili na in- ternet. Leta 2003 je bil v Frankfurtu prvi Iflin sestanek strokov- njakov za izdelavo mednarodnih katalogizacijskih pravil, na katerem je bil sprejet osnutek Izjave o mednarodnih katalogizacijskih načelih z namenom prilagoditi Pariška načela online katalogom. Osnutek Izjave je bil objavljen leta 2004. Nova načela nadomeščajo in razširjajo Pariška načela, tako da poleg besedilnih del vključujejo tudi vse druge vrste gradiva in vse vidike bibliografskih in norma- tivnih zapisov, ki se uporabljajo v knjižničnih katalogih, ne le izbiro in obliko značnic katalogizacijskih enot. Na- čela naj bi bila vodilo pri razvoju kataloških pravil, lahko pa se uporabljajo tudi za bibliografije in datoteke, ki jih izdelujejo knjižnice, arhivi, muzeji in druge skupnosti. Glavno načelo izdelave katalogizacijskih pravil naj bi bilo, da je katalog primeren za uporabnike. V septembru istega leta so bili v Narodni biblioteki Srbije objavljeni prvi štirje zvezki tekoče Bibliografije Srbije: Monografske publikacije . Prvič v zgodovini se je začela Narodna biblioteka Srbije ukvarjati z objavo tekoče bibli- ografije, kar pomeni, da prevzema naloge JUBIN-a, ki je vrsto let izdeloval tekočo bibliografijo za celotno ozemlje bivše Jugoslavije. Februarja 2003 so se združili elektronski katalogi treh največjih knjižnic v Srbiji (Narodna biblioteka Srbije, Biblioteka Matice srbske, Univerzitetna biblioteka "Sve- tozar Marković") in katalog JUBIN-a. V vzajemnem elektronskem katalogu je bilo približno 1,400.000 bibli- ografskih zapisov, realiziran pa je bil v okviru projekta VBS (Virtualna biblioteka Srbije). Na spletno stran Narodne biblioteke Srbije je bil dodan digitalni (slikovni) katalog knjig v jezikih jugoslovanskih narodov 1868–1972 (15 zvezkov z okoli 350.000 zapisi). Leta 2004 je Nacionalna in vseučiliščna knjižnica v Zag- rebu objavila hrvaško bibliografijo na CD-ju, niz A, knji- ge 1990–2002. Na bibliografsko delo vpliva tudi razvoj elektronskih virov. Glede na način dostopa obstaja več vrst elektron- skih virov: • elektronski viri, ki so dostopni neposredno, • elektronski viri, ki so dostopni na daljavo (vir na omrežju; vir, shranjen na trdem disku ali drugi napravi za shranjevanje). Za neposredno dostopne elektronske vire je možen opis fizičnega nosilca (računalniški disk, kaseta, kartuša, čip modul, kolut, optični disk, kartica, optična kartica). Pravila AACR obravnavajo vse na daljavo dostopne elek- tronske vire kot objavljene vire. Viri na omrežju so lahko statični ali dinamični. Priporoča se vključevanje statičnih virov na omrežje (danski primer: INDOREG, 1997; švedski primer: Kulturarw). Bibliografsko popisovanje in zbiranje virov na omrežjih, dostopnih na daljavo, terjata velike tehnološke, organi- zacijske in kadrovske spremembe (Murati, 2004), ki se nanašajo na: • delitev odgovornosti depozitnih ustanov za posamezne Tvrtko-Matija Šercar: OD RBU DO COBIB