OZ 2015/2

103 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Tretji dan konference je imel rdečo nit " Mladi so resnič- nost ". Najprej je bilo na vrsti nadaljevanje vzporednih sekcij. Sekcija Dobre prakse 2 Matija Kodra, Mirjana Jovović, Ministrstvo za javno upravo E-VEM 3.0 – enotna poslovna točka (EPT) Gre za nadaljevanje uspešne zgodbe modernizacije javne- ga sektorja z IKT, ki se je začela pred desetimi leti, ko je bila uvedena enotna vstopna točka e-VEM. Takrat je bila Slovenija med vodilnimi članicami EU, do danes pa se je njena vloga nekoliko zmanjšala. Zaradi tega se pripravlja celovita prenova e-VEM 3.0; le-ta bo zajemala vzposta- vitev enotne poslovne točke EPT, ki deluje po naslednjih načelih: celovita in enostavna storitev, vse na enem mestu, dostop od koder koli. Zajema e-avtentikacijo, e- -podpis in e-vročitev. Uvedba tega mehanizma je v skladu z uredbo EU za e-identifikacijo in storitve zaupanja na notranjem trgu (eIDAS), ki vse države članice obvezuje k takemu razvoju e-storitev, da bodo te od sredine leta 2018 dostopne za katerega koli uporabnika EU, tako za podje- tja kot tudi državljane. Pika Smogavec, Srednja šola Slovenska Bis- trica, Viktorija Florjančič, Univerza na Primor- skem, Fakulteta za management E-listovnik kot stalni spremljevalec vseživljenjskega učenja Predavateljica se je lotila raziskave uporabe e-listov- nika kot nekakšne e-osebne karierne kartice v državah EU z namenom, da bi ocenila možnost uvedbe takšne- ga dokumenta tudi pri nas. Predstavila je dva primera dobre prakse: Maharo na Nizozemskem in PeddlePad v Rusiji. Največja vrednost takšnega dokumenta so zbirne informacije, ki jih e-listovnik daje delodajalcu pri spoznavanju kandidata za zaposlitev. V Sloveniji že lahko zasledimo pobude oz. poskuse uvedbe e-listov- nikov, vendar so omejene na izobraževalne institucije, predvsem se uporabljajo kot način vrednotenja učnih rezultatov. Glede na primere dobre prakse in njihove pozitivne učinke bi bila smiselna uvedba e-listovni- ka v slovensko prakso za iskanje ustreznega kadra in upravljanje človeških virov. Christian Ribič, BuyITC, d. o. o. Primeri dobre prakse uvedbe izmenjave e-računov in arhiviranja proračunskega po- rabnika Univerza v Mariboru – študentski domovi Predavatelj je predstavil izkušnje pri uvajanju e-računov, potem ko je bilo s 1. 1. 2015 uvedeno obvezno pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom (ZOPSPU-A, 2013). Podjetje BuyITC z izdelkom Business Docs za- gotavlja popolno integracijo z UJP (Uprava RS za javna plačila) preko vmesnika B2B. BuyITC ima sklenjeno pogodbo z UJP kot ponudnik elektronske poti, s Pošto Slovenije pa za integracijo trajnega arhiviranja. Ob uved- bi obveznega pošiljanja e-računov se je izkazalo, da je mnogo uporabnikov čakalo do zadnjega trenutka, zato so se pri uporabi e-računov pojavljale številne nepravilnosti. E-račun namreč vsebuje dokument v obliki XML, ovojni- co in neobvezno tudi PDF-izpis. Izkazalo se je, da mnogi za likvidacijo računa uporabljajo samo PDF-dokument, kar onemogoča pravilno uporabo e-računa, posledično pa povzroča napake. Kot primer dobre prakse je predstavil sodelovanje s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru. Rezultate uvedbe e-računov v njihovo poslovanje je pred- stavila tudi Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov. Sekcija Dobre prakse 3 Samo Maček, Generalni sekretariat Vlade RS, Franc Močilar, Franci Mulec, Ministrstvo za zunanje zadeve Sodobni koncepti razvoja informacijskih sis- temov na področju tajnih podatkov višjih sto- penj Avtorji so v prispevku predstavili smernice razvoja in- formacijskih sistemov za obravnavanje tajnih podatkov višjih stopenj. Gre za podatke, ki so z vidika varnosti in interesov države posebnega pomena. Ukrepi in postopki varovanja se izvajajo na več različnih ravneh in pravilo- ma izhajajo iz predpisov, ki jih na tem področju določata NATO in EU. Nekatere posebne zahteve v primerjavi z običajnimi informacijskimi sistemi so posebna oprema, preprečevanje neželenih elektromagnetnih emisij in šifri- rani algoritmi. Generalni sekretariat Vlade RS in Ministrstvo za zunanje zadeve upravljata več obsežnejših informacijskih siste- mov za obravnavanje tajnih podatkov, ki so ključni za delo vlade in državotvornih ministrstev, s tem pa tudi za izvajanje funkcij države. Ponazorili so tudi nekaj inova- tivnih rešitev, ki so jih pri tem uvedli in temeljijo na bolj- šem izkoristku obstoječe infrastrukture in razvoju lastnih varnostnih rešitev. POROČILO