OZ 2015/2

108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Zagreba ), • Jadranka Stojanovski ( Knjižničari kustosi digitalnih podataka ), • Irena Pilaš ( Obrazovanje knjižničara u specijalnim knjižnicama i knjižnicama javne vlasti i primjeri do- stupnih baza podataka službenih publikacija i držav- nih informacija u elektroničkom obliku ). Delavnica: Nabava in medknjižni^na izposoja (Nabava i meÐuknjižni^na posudba) Na delavnici sta bili izpostavljeni tako potreba po oblikova- nju novih pristopov k izgradnji knjižnih zbirk znotraj viso- košolskih knjižnic kot tudi pomembnost razvoja sistemov za dostop do elektronskih virov preko oddaljenega dostopa. Prevladujoče globalno spletno okolje, digitalizacija na vseh področjih in na novo definirane lastnosti končnih uporabnikov vplivajo na oblikovanje novih pristopov in na spreminjanje tradicionalnih pristopov do izgradnje knjižnih zbirk in njihovega upravljanja. V Republiki Hrvaški trenutno nimajo skupnega sistema za medknjižnično izposojo; prav tako nimajo skupne vza- jemne kataložne baze podatkov, ki je osnovni predpogoj za organizacijo takšnega sistema. Na delavnici so s prispevki sodelovali: • Gordana Gašo, Jasminka Mihaljević, Ljiljana Siber ( Istraživanje nabave knjižnične građe i organizacije i zbirki u visokoškolskim knjižnicama Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku ), • Sonja Avalon, Vesna Golubović, Kristina Romić ( Si- nergija nabave i međuknjižnične posudbe: prikaz mo- dela Patron Driven Acquisitions (PDA) ), • Zagorka Majstorović ( Portal za pristup elektroničkim izvorima ), • Sofija Konjević, Karlo Hrenović ( SEND 2.0 – nova verzija programske aplikacije za međuknjižničnu po- sudbu Knjižnice IRB-a ), • Tea Čonč, Marijana Glavica ( Elektronički sustav za osiguravanje pristupa udaljenoj građi: još jedna primjena slobodnog softvera u Knjižnici Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu ). Delavnica: Infrastruktura OpenAIRE kot temeljna podpora odprtemu dostopu v Evropi (OpenAIRE infrastruktura kao temeljna podr{ka otvorenom pristopu u Europi) Namen delavnice, ki so jo vodili Bojan Macan, Jadranka Stojanovski in Alen Vodopijevec, je bil predstaviti prosto dostopno infrastrukturo za evropske raziskave – OpenAIRE (https://www.openaire.eu/) , ki je bila zgrajena pod okri- ljem Evropske komisije. Na podlagi te infrastrukture je preko kompatibilnih repozitorijev omogočen prost dostop do znanstvenih objav. Eden takšnih repozitorijev je npr. Zenodo (http://zenodo.org) , ki je dostopen vsem. Upora- bljajo ga lahko tudi tisti avtorji, ki nimajo na voljo lastne- ga institucionalnega ali tematskega repozitorija. Predstavljen je bil tudi program Obzorje 2020 (Horizon 2020) (http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/; http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/o_obzorju_2020/) , trenutno aktualni in hkrati najobsežnejši program EU za raziskave in inovacije. Za program zagotovljena finančna sredstva so namenjena raziskovanju in inovacijam, ki bi EU naredile oz. jo skušale ohraniti konkurenčno na sve- tovni ravni. Povzetki nekaterih prispevkov na sre^anju E-knjiga – izziv za hrvaške visokošolske in specialne knjižnice (E-knjiga – izazov za hrvatske visokoškolske i specijalne knjižnice) Daniela Živković je spregovorila o razvojni poti e-knjige, ki jo sama vidi kot izziv v poslovanju knjižnic, tako na Hrvaškem kot širše v Evropi. Predstavila je nabavo in uporabo e-knjig v visokošolskih in specialnih knjižnicah, temeljne mednarodne dokumente in iniciative, možnosti promocije e-knjig preko družbenih omrežij (vse vrste knjižnic so danes prisotne na družbenih omrežjih Facebook, Twitter, Youtube …). Projekti kot vir lastnih prihodkov sloven- skih visokošolskih in specialnih knjižnic med željami in možnostmi (Projekti kao izvor vlas- titih prihoda slovenskih visokoškolskih i speci- jalnih knjižnica između želja i mogućnosti) Mojca Dolgan Petrič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, je v prispevku poudarila, da so v času, ko se sredstva v javnih zavodih za izvajanje tekočih programov zmanjšujejo, slovenske knjižnice za svoje razvojne, in- vesticijske in druge programe prisiljene iskati tudi druge vire financiranja. Zato se slovenske knjižnice že dobro POROČILO