OZ 2015/2

69 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Gordana Budimir, Luka Juršnik: COBISS/SciMet Metodologija Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanje, pregled, analizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS in Scopus, in zajema podatke za: • entitete, registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije; ker so v sistemu SICRIS registrirani tudi nekateri tuji raziskovalci, portal zaje- ma tudi dela teh avtorjev); • avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM; • avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI; • slovenske univerze z evidenčno šifro (UNI-001 – Uni- verza v Ljubljani, UNI-002 – Univerza v Mariboru, UNI-003 – Univerza v Novi Gorici, UNI-004 – Uni- verza na Primorskem). Med bibliografskimi zapisi za članke v bazah podatkov WoS in Scopus ter ustreznimi bibliografskimi zapisi v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI se dnevno samodejno vzpostavljajo povezave na osnovi uparjanja bibliograf- skih podatkov (naslov, avtorji, letnice, vir, številčenje, tipologija del) in podatkov o pripadnosti avtorjev sloven- skim institucijam in organizacijam. Ko so povezave vzpo- stavljene, se hranijo v okviru portala; zato pri izpisovanju podatkov iz sistemov WoS in Scopus ni treba za vsako bibliografsko enoto izvajati online iskanja v teh sistemih, da bi poiskali pare ustreznih zapisov (Budimir, 2006). Za povezane bibliografske enote se enkrat mesečno ažurirajo tudi podatki o citiranosti. Ugotavljanje citatov in h-indeks Za citat nekega članka v okviru portala COBISS/SciMet štejemo članek, ki citira neki drugi članek (ta je naveden v referencah), v bazah WoS in Scopus pa morata biti oba članka "polno obdelana" (angl. full record ), kar pomeni, da sta oba vključena v eno od baz podatkov z vsemi svojimi karakterističnimi podatki (naslov, avtor(ji), revija, leto itd.) in ju je pod temi podatki tudi mogoče najti v bazi podat- kov. Število čistih citatov je število citatov brez avtocitatov, ki se ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus na podlagi šifer avtorjev v teh sistemih ali na podlagi normiranega imena avtorja, če določen avtor v sistemu nima svoje šifre. Za razliko od sistemov WoS in Scopus se na portalu COBISS/SciMet avtocitat določa za članek, ne pa za posameznega avtorja. Pri avtocitatu obstaja vsaj ena šifra avtorja, ki je ista pri citiranem članku in članku, ki ta članek citira. Tako vsi avtorji enega članka dobijo enako število citatov in avtocitatov za ta članek, s čimer je zago- tovljeno, da bo članek v katerem koli izpisu (osebnem ali skupinskem) v sklopu portala COBISS/SciMet vedno imel enako število citatov in avtocitatov za določeno obdobje citiranosti (citatno okno) (Budimir, 2006). Tako se npr. v spodnjih dveh člankih drugi članek šteje kot avtocitat za vse avtorje prvega članka, tudi za oba avtorja (Grosel, A. in Scancar, J.), ki nista soavtorja drugega članka. Primer članka, ki je citiran: Kranjc, S. , Cemazar, M. , Grosel, A., Scancar, J., Sersa, G. , 2003. Electroporation of LPB sarcoma cells in vitro and tumors in vivo increases the radiosensitizing effect of cisplatin. V: Anticancer Research , 23(1 A), pp. 275–281. Primer članka, ki citira zgornji članek: Sedlar, A., Kranjc, S. , Dolinsek, T., Cemazar, M. , Coer, A., Sersa, G. , 2013. Radiosensitizing effect of intratumo- ral interleukin-12 gene electrotransfer in murine sarcoma. V: BMC Cancer , 13. Leta 2005 je argentinsko-ameriški fizik Jorge Eduardo Hirsch za merjenje znanstvenega učinka avtorjev predlagal h-indeks. V sklopu portala COBISS/SciMet h-indeks pred- stavlja število člankov, ki so bili citirani najmanj h-krat, pri čemer avtocitati niso upoštevani, za razliko od h-indeksa v sistemih WoS in Scopus, v katerih se h-indeks računa na osnovi števila vseh citatov (Budimir, 2006). Za posame- znega avtorja ali skupino avtorjev se h-indeks izračuna na osnovi urejenega seznama vseh člankov v izbranem obdobju objave in v izbranem citatnem oknu. Seznam je urejen pa- dajoče po številu čistih citatov. V tabeli 1 je npr. h-indeks v WoS za znanstvene članke dr. Roberta Blinca, objavljene in citirane v obdobju 2010–2011, enak 3, ker imajo trije članki iz seznama najmanj 3 čiste citate, vsi drugi pa manj kot 3. Tabela 1: Prikaz h-indeksa znanstvenih člankov v WoS za dr. Roberta Blinca v obdobju 2010–2011 Članek CI 1. Organic and inorganic relaxor ferroelectrics with giant elec- trocaloric effect V: Applied physics letters, 2010 7 2. Multiferroic magnetoelectric fluorides V: Journal of physics, Condensed matter, 2011 6 3. Analytical prediction of size-induced ferroelectricity in BaO nanowires under stress V: Physical review. B, Condensed matter and materials phys- ics, 2010 3 4. Upper bounds on the electrocaloric effect in polar solids V: Applied physics letters, 2011 2 5. 93 Nb NMR and Fe 3+  EPR study of local mag- netic properties of magnetoelectric Pb(Fe 1/2 Nb 1/2 )O 3 . V: Materials research bulle- tin, 2010 1 6. Nonlinear magnetoelectric effect in magnetically disordered relaxor ferroelectrics. V: Ferroelectrics, 2010 1 7. Solar orbital power. V: Energy, 2011 1 Legenda: CI – čisti citati Vir: IZUM (2015b)