OZ 2016/1

27 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Obstajajo štiri glavne vrste pravic do intelektualne lastnine, ki jih lahko uporabljamo za zaščito svojih izumov ali ustvarjalnih del. To so: • patenti, • blagovne znamke, • vzorci (angl. designs ) in • avtorska pravica. Avtorska pravica do nespremenljivih napisanih ali drugače zabeleženih del, kot so knjižna, gledališka, glasbena in umetniška dela ter filmi, zvočni posnetki ter radijske in televizijske oddaje, je samodejna pravica in je ni treba posebej prijaviti. Dela, ki jih ni mogoče avtorskopravno zaščititi, so: • ideje, načela, odkritja, • uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter • ljudske književne in umetniške stvaritve (Chitrakar, et al., 2010). Avtorskopravno zaščiteno delo lahko ima več kot eno avtorsko pravico ali drugo vrsto pravice intelektualne lastnine, ki je z njo povezana. Glasbeni album npr. ima lahko posebne avtorske pravice do posameznih pesmi, zvočnih posnetkov, umetnin itd. Logotip lahko zaščitimo z avtorsko pravico in ga tudi prijavimo kot blagovno znamko. Avtorska pravica lahko ščiti: • književnadela (romani, uporabniški priročniki, računalniško programje, besedila pesmi, članki v časnikih in določene vrste baz podatkov), • dramska dela, vključno s plesom in pantomimo, • glasbena dela, • umetniška dela (slika, grafika, fotografija, kip, kolaž, arhitektura, tehniška risba, diagram, načrt in logotip), • tehnično (tipografsko) ureditev objavljenega dela, • posnetke dela, vključno z zvokom in filmom, • radijsko in televizijsko delo, • izvajalca npr. govorjene besede (napovedovalca). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ne omejuje vrste zaščitenih del, ampak jih navaja le kot primere (zlasti govorjena, pisna, glasbena, gledališka, koreografska, avdiovizualna dela itd.). Z avtorsko pravico je lahko varovano vsako delo, ki je nastalo kot posledica intelektualne dejavnosti posameznika (avtorja) in je izraženo tako, da omogoča kakršno koli zaznavanje (Chitrakar, et al., 2010). Avtorskopravno zaščiteno delo lahko kopiramo ali uporabljamo samo, če smo pridobili ustrezno dovoljenje imetnika avtorske pravice. Avtorska pravica velja za vse medije. To pomeni, da je brez dovoljenja prepovedano reproducirati avtorskopravno zaščiteno delo na katerem koli mediju (objava fotografije na internetu, izdelava zvočnega posnetka knjige, slikanje fotografije itd.). Vrste imetnikov avtorskopravno zaščitenih del: • avtor in prvi imetnik (avtor je običajno tudi prvi imetnik), • delodajalec, za katerega je delo ustvarjeno, • oseba, ki ji je avtorska pravica prodana, licencirana ali kako drugače prenesena, • več kot en avtor. Rok veljavnosti avtorske pravice je odvisen od kategorije ali vrste dela. Eno kategorijo predstavljajo pisna, gledališka, glasbena in umetniška dela ter film. V kategorijo pisnih del sodijo tudi računalniška programja in baze podatkov. Vrste del, kot so zvočni posnetki, radijske in televizijske oddaje ter objavljene izdaje, imajo različne roke veljavnosti avtorske pravice. Uporaba in nakup avtorske pravice, ki je v posesti drugih: • Avtorskopravno zaščiteno delo se ne more uporabljati brez dovoljenja imetnika avtorske pravice. • Imetnik avtorske pravice lahko zavrne izdajo dovoljenja. • Z nakupom izvirnika ali kopije avtorskopravno zaščitenega dela nismo pridobili dovoljenja za kakršno koli uporabo; z nakupom izvoda knjige, CD-ja, videa, računalniškega programja itd. še nismo pridobili pravice do izdelave dodatnih izvodov (niti za zasebno uporabo), do javnega predvajanja ali do vsakodnevne uporabe avtorskopravno zaščitenega gradiva, kot so fotokopiranje, skeniranje, kopiranje s CD-ja ali iz online baz podatkov. • Avtorsko pravico lahko kupimo od imetnika ali, kar je še bolj običajno, lahko se dogovorimo za licenco in način uporabe avtorskopravno zaščitenega dela z imetnikom avtorske pravice ali organizacijami, ki ga zastopajo, najpogosteje v obliki pogodbe, ki vključuje roke in pogoje plačevanja ali tantieme za uporabo. • Zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah ne ureja rokov, pogojev in cen, vendar so za tovrstne pogodbe lahko pomembni nekateri drugi zakoni (npr. zakon, ki ureja področje konkurence (angl. competition law )). • Imetniku avtorske pravice pripadajo moralne pravice do dela, tudi če je avtorsko pravico prodal. Avtor ima tako pravico, da se ga navaja kot avtorja (to mora prej izrecno zahtevati), in pravico, da opozori na kakršno koli neustrezno ali poniževalno uporabo dela. Moralne pravice se ne morejo prenesti, vendar ima avtor pravico, Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE