OZ 2016/1

28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 da se odloči, ali bo vztrajal glede moralne pravice; to mora predhodno podati v pisni obliki. Vrste licenc, ki jih lahko pridobimo od imetnikov avtorske pravice, so: • izključna licenca, • licenca za omejeno uporabo, • licenca za omejen dostop brez plačevanja (angl. Creative Commons licence ) in • licenca, ki jo podeljuje organizacija, pooblaščena za dodeljevanje dovoljenj, licenc in zbiranje tantiem v imenu imetnikov avtorskih pravic. Vnadaljevanju so navedeni nasveti za ugotavljanje imetnika avtorske pravice: • Kontaktiramo lahko ustrezno organizacijo za dodeljevanje dovoljenj ali licenc in za zbiranje tantiem v imenu imetnikov avtorskih pravic. • Kontaktiramo lahko avtorjevega založnika, agenta, zastopnika itd. • Opravimo lahko poizvedbo na internetu z različnimi iskalniki. • Obrnemo se lahko na družino imetnika avtorske pravice. • Uporabimo lahko datotekoWATCH File (pisatelji (angl. Writers ), umetniki (angl. Artists ) in drugi nosilci njihove avtorske pravice (angl. and Their Copyright Holders ), ki vsebuje tudi sezname njihovih naslovov). Obstajata sodno in upravno varstvo avtorske in sorodnih pravic. Zoper kršitve avtorske pravice so avtorjem in imetnikom pravic na voljo številni civilni ukrepi. Civilni zahtevki proti kršilcem vključujejo: prepoved kršitve, odpoklic predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, nepreklicno odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov in sredstev kršitve, odškodnino za škodo in civilno kazen (tj. honorar ali nadomestilo, povečano za do 200 odstotkov) ter denarno zadoščenje za nematerialno škodo in začasne odredbe. Po veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku je kršitev avtorske in sorodnih pravic kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine. Nezakonita uporaba del, ki so varovana z avtorsko pravico, ali njihovih primerkov, ki pomeni znatno premoženjsko korist, se lahko kaznuje z zaporom do treh let ali več (največ osem), kadar tržna vrednost avtorskih del iz kaznivega dejanja pomeni znatno premoženjsko korist. V vseh teh primerih se primerki del, varovani z avtorsko pravico, in naprave za reprodukcijo zasežejo. Enako velja za kršitve sorodnih pravic. Družbeno-gospodarsko ozadje pojmov avtorstvo, avtor, delo in avtorska pravica Razvoj doktrin na področju prava o avtorskih pravicah (angl. copyright ) ima povsem določene kulturno-zgodovinske, ekonomske in socialne korenine. Po Jasziju (Jaszi, 1991) je avtorstvo povezano predvsem z anglo-ameriško doktrino o avtorski pravici (angl. copyright ). Po sprejemuAninega statuta (The Statute ofAnne) leta 1710 so se pisatelji začeli obravnavati kot avtorji. Slika 1: Anin statut (The Statute of Anne), 1710 (Vir: Tallmo, s. a.) Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je bilo avtorstvo tesno povezano z romantičnim gibanjem v književnosti in umetnosti. Romantika je povezala pojem avtorstva z mitično vizijo "avtorja, ki je genij", in je bolj kulturni, politični, ekonomski in družbeni konstrukt, ki naj bi obenem zagotovil javni dostop do imaginativne ustvarjalnosti in zaseben nadzor nad njo, kar je naravna pravica, ki obstaja od vekomaj. Vendar je večina novih del izpeljana iz prejšnjih del; večina novih del vsaj deloma temelji na drugih delih. "Kopirajtibilnost" takih del je vprašljiva, saj niso originalna. To velja zlasti za dela uporabne umetnosti, ki imajo veliko praktično pomembnost in bi zaslužila avtorskopravno zaščito, čeprav predstavljajo kombinacijo že obstoječih elementov. To v veliki meri velja tudi za znanstvena dela, pri katerih moramo upoštevati rezultate raziskav, ki so bile o isti temi že izvedene. Gre za zlati standard znanosti. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE