OZ 2016/1

34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Povsem mogoče je, da to predstavlja univerzalno izkušnjo, ki pelje k razvoju čuta lastništva. Treba pa je poudariti, da temelji podani model na podatkih o posesivnem vedenju v ameriški kulturi. Za bolj splošno teorijo na tem področju je bistvena skrbna analiza določenih socialnih in kulturnih determinant lastništva in motivov, povezanih z lastništvom. Naše socialne interakcije upravljajo pravila posesivnega individualnega oz. zasebnega lastništva (angl. possessive individualism ) (Macpherson, 1962). Naše izhodišče je, da biti človek pomeni: • imeti nekatere sposobnosti, • imeti svobodo, da te sposobnosti proda, in • biti neodvisen od volje drugih. Posameznik poseduje svojo osebnost in družbi za to ne dolguje nič. V odnose vstopamo izključno prostovoljno in zaradi lastnega interesa. Takšna slika ljudi velja seveda le za kapitalistično tržno gospodarstvo, v katerem živimo in v katerem sta zasebna lastnina in blagovna izmenjava osrednji značilnosti socialnih interakcij. Tako močan poudarek individualne samostojnost in avtonomije – osebne kontrole in sposobnosti – pa ni ustrezen za vse družbene razrede v naši družbi (Israel, 1978), da ne omenjamo drugih družb z manj individualistično ekonomsko infrastrukturo (npr. Kitajska) in/ali z bolj dialektičnimi pogledi na stopnjo, do katere posamezniki in okolje med seboj kontrolirajo drug drugega (npr. določene kulture ameriških domorodcev). Tukaj si prizadevamo opisati in razumeti pomen motivacije za lastništvo, kot obstaja v naši kulturi. Vendar pa obstaja tudi potreba po empiričnih raziskavah, in sicer zlasti v kulturah, ki imajo drugačen pogled na mesto posameznika v družbi in v naravi. Obveznostni in konfliktni odnosi, ki jih oblikuje nagnjenje (motiv) do lastništva, v večji meri utrjujejo pot družb v zahodni civilizaciji kot sorodstvene strukture v drugih kulturah. Ekonomija idej Za podnaslovom članka The Economy of Ideas: A Framework for Patents and Copyrights in the Digital Age (Ekonomija idej: ogrodje za patente in avtorske pravice v digitalni dobi), objavljenega leta 1994 v znani reviji Wired, je John Perry Barlow v oklepaju dodal "Vse, kar veste o intelektualni lastnini, je narobe." John Perry Barlow je soustanovitelj organizacije Electronic Frontier Foundation v ZDA, kjer je bil tudi izvršni direktor. Od leta 1998 je sodelavec raziskovalnega centra za internet in družbo (Berkman Center for Internet & Society) pri Harvard Law School v ZDA. Barlow se sklicuje na nauk Thomasa Jeffersona o intelektualni lastnini, po katerem so ideje in izumi po svoji naravi podobni svetlobi v rudniku in zraku, ki ga dihamo na zemeljski obli; potemtakem ne morejo biti predmet izključnega lastninjenja. Tisti, ki prižge svojo svečko v rudniku, prejema svetlobo, ki svetlobe drugega ne zatemni. To naj bi veljalo načelno, in ne samo za digitalno dobo. Thomas Jefferson (1743–1826) je glavni avtor dokumenta Declaration of Independance (Deklaracija o neodvisnosti ZDA) (1776). ZDA naj bi bile "cesarstvo svobode", ki spodbuja republikanstvo. Thomas Jefferson je bil med drugim prvi zunanji minister ZDA (1789–1793) med predsednikovanjem Georga Washingtona in tudi tretji predsednik ZDA (1801–1809). Novodobni neoliberalni evforiki bi danes Thomasa Jeffersona imeli za "komunajzerja", saj so ideje, izumi, znanje in druge kompetence ljudi poleg kapitala in materialnih virov glavni proizvodni viri v sodobni globalni profesionalni in informacijski družbi. Thomas Jefferson pravi (cit. po Barlowu, 1994): " Če je narava ustvarila kakšno stvar, ki je manj občutljiva kot vse druge izključne lasti, je to dejanje miselne moči, ki ji pravimo ideja; posameznik jo lahko izključno poseduje, dokler jo drži zase; v trenutku, ko pa se razširi, se vsili v last vseh in prejemnik se je ne more razlastiti. Njena svojska lastnost je tudi ta, da je nihče nima v lasti manj, ker jo imajo vsi drugi v lasti celo. Kdor od mene prejme idejo, dobi vedenje sam, ne da bi se zmanjšalo moje; kot tisti, ki prižge svojo svečo ob moji, prejme luč, ne da bi zatemnil mene. Ideje se morajo svobodno širiti od enega do drugega po planetu, kajti zdi se, da sta bila moralna in vzajemna izobrazba človeka ter izboljšanje njegovega stanja posebno in dobrohotno v načrtu narave, ko jih je ustvarjala, kot ogenj, ki se lahko razširi po vsem prostoru, ne da bi se njegova klenost kjer koli zmanjšala, in kot je zrak, v katerem dihamo in ki premika in ima naša fizična bitja, nezmožen omejitve ali izključne prilastitve. Zato iznajdbe, v naravi, ne morejo biti predmet lastništva. " " Človek dela konec temi / in raziskuje do skrajne meje / kamne v temi in smrtni senci. " (Job 28,3). V rudnik vnašamo svetlobo, in kar je skrito, prihaja na dan. Nad dogajanji in družbenim razvojemv ZDAse je navduševal tudi Karl Marx. Pri svojih socioloških premišljanjih se je opiral na številna dogajanja v ZDA, od npr. ameriške vojne za neodvisnost (1775–1783), ki je oznaka za vojaški del Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE