OZ 2016/1

35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 ameriške revolucije, med Združenim kraljestvom in ZDA zaradi nezadovoljstva s kolonialno politiko, ki je vplivala na gospodarstvo ZDA, iz katere je nastalo ameriško republikanstvo in se je uresničila emancipacija srednjega sloja, do ameriške državljanske vojne Unije severnih držav proti sužnjelastniški ideologiji in družbenemu redu Konfederacije ameriških (južnih) držav (1861–1865), ki naj bi prinesla emancipacijo delavskega razreda. Obnova ZDA po koncu državljanske vojne je doživela dvojni poraz. Na jugu se je začela segregacija črncev, na severu pa so sile antisindikalizma ustavile delavsko gibanje. In obratno: Abraham Lincoln ter vojna in družbena gibanja med vojno med severom in jugom so bili pod neposrednim vplivom Marxovih privržencev, ki so po revolucionarnih procesih iz leta 1848 v Evropi emigrirali v Ameriko. Lincoln je v svojih govorih poudarjal, da kapital ne sme biti nad delom in mu poveljevati, pač pa mora biti delo družbeno in politično nadrejeno kapitalu, saj je kapital sad dela in ga brez dela, ki ustvarja presežek vrednosti, ne bi bilo. Tako je bil Komunistični manifest bolj vpliven v Ameriki kot v revolucionarnih gibanjih v tedanji Evropi (Štefančič, 2013). Svoje videnje problematike avtorskih pravic in zaščite intelektualne lastnine je Barlow (1994) povzel v petih točkah, za katere je prepričan, da bi jih imeli nekateri skorajda za neumne: • Ob odsotnosti običajnih nosilcev in starih vsebnikov je skoraj vse, kar mislimo, da vemo o intelektualni lastnini, narobe. Morali se bomo marsičesa naučiti. Morali bomo gledati na informacije drugače kot prej. • Pri zaščiti, ki jo bomo razvili, se bomo veliko bolj zanašali na etiko in tehnologije kot na pravo. • Šifriranje (angl. encryption ) bo strokovna podlaga za večino zaščite intelektualne lastnine. (Iz številnih razlogov mora biti na voljo širšemu krogu.) • Ekonomija prihodnosti bo temeljila na odnosu, in ne na imetju, bo stalna in neprekinjena. • V prihodnjih letih bo izmenjava med ljudmi povečini virtualna namesto fizična, in ne bo iz gmotne snovi, ampak iz snovi, iz katere so sanje. Naše dejavnosti se bodo odvijale v zelo dinamičnem svetu, ki je narejen bolj "iz glagolov" kot "iz samostalnikov". Z avtorsko pravico ščitimo "steklenico", ne pa "vina". Avtorska pravica se nikoli ne nanaša na ideje (= informacije), ki jih vir vsebuje, temveč na članek ali knjigo kot fizični objekt. Branje knjige, gledanje slike, kipa ali stavbe in poslušanje glasbe niso predmet avtorskopravne zaščite. Kljub izumu, ki ga pripisujemo Gutenbergu (čeprav je ta, resnici na ljubo, le izpopolnil že obstoječo tehnologijo tiskanja knjig), je narediti knjigo zahtevno delo in bi lahko rekli, da so avtorska pravica in sorodne pravice (npr. izdajateljska), ki vključujejo prepoved izdelave novih izvodov, s tega stališča upravičene. Razen tega vsebina v knjigi zamrzne in če jo hočemo imeti, ne da bi knjigo kupili, je moramo reproducirati. Konverzija mentalnega v fizično je še bolj značilna za patent. Patent vključuje opis oblik, v katere je treba spraviti snovi, in opis postopka za pridobivanje želenega proizvoda v fizični obliki, ki deluje. Tako npr. steklenic iz svile ni mogoče patentirati, saj ne držijo vode. Tako pravico do avtorstva v primeru knjig kot pravico do izuma v primeru patentov pripisujemo aktivnostim v fizičnem svetu. Nihče ne plača ideje, temveč sposobnost, da nekaj spravimo v realnost. Vrednost je v možnosti prenosa ideje, misli, informacije, ne pa v ideji, misli ali informaciji, ki jo prenašamo. Pri informacijah v kiberprostoru, pristnem domu duha, "steklenic" ni več. S prihodom digitalizacije je možno nadomestiti vsa prejšnja skladišča informacij z eno samo metasteklenico (angl. metabottle ) – z zapletenimi in fluidnimi vzorci bitov. Bodo izginile tudi fizične/digitalne "steklenice", kot so diski, CD-ji in drugi paketi bitov, in bomo vse računalnike priklopili na globalno omrežje? Pričakujemo lahko, da bo kmalu internet glavni in, kar je zelo verjetno, tudi edini medij za prenos informacij (gl. tudi Šercar, 1997). Vsebine knjig, filmov ali časnikov bodo obstajale bodisi kot čiste ideje, misli, informacije bodisi kot nekaj, kar je zelo podobno mislim, ki se prenašajo skozi mrežo s hitrostjo električnega toka. Lahko ugovarjamo, da informacije tudi v kiberprostoru zahtevajo fizično podlago, npr. trde diske in strežnike, vendar so to "steklenice", ki za uporabnike niso vidne. Edina stara oblika medija za prenos informacij brez "steklenice" je radio, vendar za avtorskopravno zaščito radijskih informacijskih vsebin nismo naredili ničesar, niti zakonsko niti tehnološko. RTV praviloma financirajo potrošniki, in sicer dvakrat: neposredno v obliki prispevka RTV in posredno v obliki državne subvencije iz denarja davkoplačevalcev; sredstva dobijo še od oglaševalcev in morebitnih različnih donatorjev. Po Barlowu (Barlow, 1994) je ta model slab v celoti, kajti tako vlade kot oglaševalci in donatorji vplivajo na to, da je program čedalje slabši. E-trženje preko interneta in druge oblike neposrednega trženja postopoma uničujejo model ekonomskega oglaševanja. RTV uporablja drugačno obliko plačila za virtualne proizvode, in sicer tantieme, ki jih plača skladateljem skozi ustrezne organizacije. Vendar pa dobrih metod za spremljanje predvajanja skladb in podobnih vsebin ni. Ni natančnih števcev, metode ne delujejo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE